SA国际传媒

SA国际传媒

Mladi so svetega o?eta ob prihodu pozdravljali z vzklikoma »Mi smo pape?eva mladina!« ter »?ivel, pape? Fran?i?ek!« Po plesu in pri?evanjih je pape? mlade pozdravil v njihovem jeziku – »Dadeer di’ak!« (Dober dan!) –, nato pa za?el pogovor z njimi.

»Najprej vam zastavim eno vpra?anje, poglejmo, kdo mi bo odgovoril: Kaj po?nejo mladi? Kaj po?nejo mladi? Ti [poka?e na dekle v bli?ini].«
»Oznanjajo Kristusa.«
»Zelo dobro. Kaj ?e po?nejo mladi?«
»Oznanjajo Bo?jo besedo.«
»Zelo dobro. Kaj ?e po?nejo mladi?«
»Ljubijo drug drugega.«
»Ljubijo. Mladi imajo veliko sposobnost ljubiti. Kaj ?e po?nejo mladi?«
»Gojiti moramo mir v na?i dr?avi.«
»Tega nikoli ne pozabite. Zelo dobro, zelo dobro. Toda obstaja nekaj, kar mladi vedno po?nejo, mladi razli?nih narodnosti, mladi razli?nih verstev. Veste, kaj mladi vedno po?nejo? Mladi delajo hrup, mladi delajo tru??. Se strinjate s tem?« [mladi odgovorijo pritrdilno]

Zahvaljujem se vam za pozdrave, pri?evanja in vpra?anja. Zahvaljujem se vam za plese. Veste, da je ples izra?anje ob?utkov s celotnim telesom. Ali poznate koga izmed mladih, ki ne zna plesati? [mladi odgovorijo: Ne.] ?ivljenje prihaja s plesom. In vi ste de?ela mladih ljudi.

Danes zjutraj sem enemu izmed ?kofov rekel naslednjo stvar: nikoli ne bom pozabil va?ega nasmeha. Ne prenehajte se smejati. Vi predstavljate veliko ve?ino prebivalstva te de?ele in va?a prisotnost jo napolnjuje z ?ivljenjem, z upanjem in s prihodnostjo. Ne izgubite navdu?enja vere. Predstavljajte si mladega ?loveka brez vere, s tak?nim ?alostnim obrazom … Veste, kaj zru?i mladega ?loveka? Gre?na nagnjenja. Bodite pozorni. Pridejo namre? tisti, ki se imenujejo prodajalci sre?e in ti prodajo drogo, prodajo ti veliko stvari, ki ti dajo sre?o za pol ure, ne ve?. Vse to poznate bolje od mene, kajne? Jo poznate ali ne? Ne sli?im. [mladi odgovorijo: Ja!] Dobro, zelo dobro.

?elim vam, da bi ?li naprej z veseljem mladih. Vendar pa ne pozabite, da ste dedi?i tistih, ki so ?iveli pred vami in so utemeljili ta narod. Zato ne izgubite spomina. Spomina na tiste, ki so hodili pred vami in so z velikimi ?rtvami utrdili ta narod.

Medtem ko sem sem se peljal po ulicah, sta se mojega srca globoko dotaknili dve stvari: mladi te de?ele in nasmeh. Ste ljudstvo, ki se zna smejati, nadaljujte tako, ne pozabite.

In mlad ?lovek mora sanjati. Kako se sanja? Tako da se pije alkohol? Ne, v tem primeru bo? imel no?ne more. Vabim vas, da sanjate, da sanjate velike stvari. Mlad ?lovek, ki ne sanja, je upokojenec ?ivljenja. In ali je kdo izmed vas upokojenec? [mladi odgovorijo: Ne.] Mladi morajo delati hrup, da poka?ejo ?ivljenje, ki ga imajo. Toda mlad ?lovek je na sredini ?ivljenjske poti. Vmes med otroki in ostarelimi. In ali veste, katero je eno najve?jih, najlep?ih bogastev, ki jih ima dru?ba? Ostareli, stari star?i. Oni so tisti, ki predajajo modrost mladim. Ali vi spo?tujete ostarele? [mladi odgovorijo: Ja.] Ostareli so bili v zgodovini vedno pred nami mladimi, kajne? Ostareli so zaklad. Vsako ljudstvo ima dva zaklada: to so otroci in ostareli. Ste razumeli? Poglejmo, ponovite. Katera sta dva najve?ja zaklada ljudstva? [mladi odgovorijo: Otroci in ostareli.] Zato mora dru?ba, ki ima toliko otrok, kot va?a, skrbeti zanje; in dru?ba, ki ima veliko ostarelih, ki so spomin, pa jih mora spo?tovati in jih negovati.

Povedal vam bom zgodbo. V neki dru?ini so o?e, mama, otroci in zelo star dedek jedli skupaj. Dedek, ki je bil zelo star, pa se je pri jedi umazal, hrana mu je padala iz ust. Zato se je o?e odlo?il, da bo v kuhinji postavil mizo, da bo tam dedek jedel sam. Dru?ini je razlo?il, da bodo tako lahko povabili ljudi, ne da bi se ga sramovali. ?ez nekaj je pri?el o?e in videl petletnega sina, ki se je igral z lesom. O?e ga je vpra?al: "Kaj dela? s tem lesom?" "Izdelujem mizo." "Zakaj?" "Zate, za takrat, ko bo? star in bo? moral jesti sam."

Dva najve?ja zaklada, ki ju ima dru?ba, so otroci in stari star?i. Ponovimo skupaj. Katera sta dva najve?ja zaklada, ki ju ima dru?ba? [mladi odgovorijo: Otroci in ostareli.] Prosim, poskrbite za otroke in poskrbite za stare star?e. Se strinjamo? Zdaj pa velik aplavz za na?e stare star?e.

V va?i de?eli imate ?udovito zgodovino juna?tva, vere, mu?eni?tva, ter predvsem odpu??anja in sprave. Vpra?am vas: Katera oseba v vsej zgodovini je tista, ki je zmogla odpustiti in je ?elela spravo? Premislite. Kdo je ta oseba? [mladi odgovorijo: Jezus.] Jezus, na? brat, ki ?eli, da bi bili vsi zdru?eni. In zaradi te sprave ?elim vam, mladim, zaupati tri stvari: svobodo, prizadevnost in bratstvo.

V tetum??ini obstaja pregovor, ki pravi »ukun rasik-an«. To pomeni imeti sposobnost samoobvladovanja. Kaj je mlad ?lovek, ki ni sposoben samoobvladovanja, ki ni sposoben ?iveti ukun rasik-an? Povejte. [eden izmed mladih odgovori: Odvisnik.] Zelo dobro. Mo?ki, ?enska, fant ali dekle, ki ni sposoben samoobvladovanja, je su?enj, je odvisen, ni svoboden. Od ?esa je lahko mlad ?lovek odvisen? [mladi odgovorijo: Od greha, od mobilnega telefona, od svojih ?elja]. Lahko je su?enj lastnih ?elja, lahko misli, da je vsemogo?en. Su?enj ?esa je ?e lahko mlad ?lovek? [Vzvi?enosti.] Dobro. Medtem ko mlad ?lovek, ki je prizadeven, ki dela, kak?en je? [Eden izmed mladih odgovori.] Dobro, rad ima preprostost. Kaj ?e? Je odgovoren. Mlad ?lovek, ki ima rad dru?bo bratov, sester, ki je odgovoren, ima rad svojo dr?avo. To je zelo pomembno.

Rogéria, Cecilia in Efranio pa so omenili ?e eno stvar: pomen skrbi za skupni dom in za gojenje enotnosti v dru?ini. Mlad ?lovek mora razumeti, da biti svoboden ne pomeni, da nekdo lahko dela, kar ho?e, ampak imeti odgovornosti. In ena od teh odgovornosti je ta, da se nau?i skrbeti za skupni dom. Eden izmed vzhodni pregovorov pravi, da te?ki ?asi ustvarjajo mo?ne ljudi. Poglejte svoje star?e, svoje stare star?e, ki so se morali soo?iti s te?kimi ?asi, da so svoji dr?avi dali svobodo. Zato se morate tudi vi nau?iti soo?ati te?ke ?ase.

In preden gremo, je ?e ena vrednota, ki se je morate nau?iti: bratstvo. Biti bratje, ne sovra?niki. Va?i predniki, va?i star?i in stari star?i so morda imeli razli?ne ideje, vendar so bili bratje. In vpra?am vas: ali je dobro, da imajo mladi razli?ne ideje? [Ja.] In zakaj? Da se prepirajo z drugimi? [Ne.] Ne, da se spo?tujejo. Jaz mislim tako, ti misli? tako, jaz sem te vere, ti si te vere. Se bova prepirala? Ne, spo?tovala. Spo?tovati drug drugega, ponovimo to besedo: spo?tovati se.

?e eno vpra?anje: ali je dr?a sovra?tva dobra? [mladi odgovorijo: Ne.] Ljubezen in slu?enje, to sta pravi dr?i. Zdaj pa vsi skupaj ponovimo: sovra?tvo ne, ljubezen in slu?enje da. ?e enkrat, nisem dobro sli?al. In ?e se mlad ?lovek prepira z drugim, kaj mora potem storiti? Nisem sli?al. Kaj ste rekli? Vsi ponovimo: ljubezen in sprava. Nisem sli?al. [Ljubezen in sprava.]

Ne vem, ?e v tej dr?avi obstaja, v drugih dr?avah je prisotno: vrstni?ko nasilje. Ali tukaj obstaja? Gre za odnos iz?ivljanja nad ?ibkej?imi. Ker je grd, ker je debel, ker slabo hodi, vedno pa gre za slabo dr?o, ker izkori??a ?ibkost drugih. Ali tukaj na Vzhodnem Timorju obstaja vrstni?ko nasilje? [Ja.] Prosim, od zdaj naprej brez vrstni?kega nasilja.

Dragi mladi, vi ste dedi?i ?udovite zgodovine, ki je bila pred vami, prena?ajte jo naprej. Bodite pogumni pri nadaljevanju stvari. In ?e se spore?ete, se potem spravite. Zahvaljujem se vam za vse, kar delate za domovino, za Bo?je ljudstvo. In zapomnimo si to, kar nam je povedal Ilham: da se moramo imeti radi kljub vsem etni?nim in verskim razlikam. Ste razumeli? Pomembna je sprava, sobivanje z vsemi razlikami. Se strinjamo?

Preden zaklju?im, bi vam rad dal en nasvet: Delajte hrup, delajte tru??. Moj drugi nasvet je: spo?tujte in poslu?ajte ostarele. Prav?
Bog naj vas obilno blagoslovi, hvala za to prisotnost, hvala za petje in ples, zelo lepo. Kako je ?e bilo? Oprostite, pozabil sem. Katera sta bila dva nasveta? Prvi … Drugi … ? Delajte hrup, delajte tru?? in spo?tujte ostarele. Naj vam Bog ohranja to veselje. … Naj vas Bog blagoslovi.«