SA国际传媒

SA国际传媒

Te?ka pot do dr?avne neodvisnosti

Pape? je spomnil na zgodovino Vzhodnega Timorja. V 16. stoletju so iz Portugalske pri?li prvi misijonarji dominikanci, in prinesli katoli?ko vero in portugalski jezik, ki je poleg jezika tetum danes uradni dr?avni jezik. »Kr??anstvo, ki se je rodilo v Aziji, je po zaslugi evropskih misijonarjev prispelo v te oddaljene predele celine, kar pri?a o njegovi univerzalni poklicanosti in sposobnosti usklajevanja z najrazli?nej?imi kulturami, ki ob sre?anju z evangelijem najdejo novo, vi?jo in globljo sestavo,« je dejal sveti o?e.

Vzhodni Timor je opisal kot de?elo, ki jo krasijo gore, gozdovi in ravnine, ki je obdana z ble??e?im morjem, ki je bogata s sadovi in dragocenim lesom. A v preteklosti je prav tako do?ivela bole?e obdobje, pretrese in nasilje, ki se pogosto pojavijo, ko se nek narod pribli?a popolni neodvisnosti in je njegovo prizadevanje za samostojnost zanikano ali ovirano.

»Od 28. novembra 1975 do 20. maja 2002, torej od razglasitve neodvisnosti do njene dokon?ne vzpostavitve, je Vzhodni Timor do?ivljal leta najve?je stiske in najte?je preizku?nje. Vendar se je dr?ava ponovno dvignila, na?la pot miru in se odprla v novo fazo, katere cilj je razvoj, izbolj?anje ?ivljenjskih razmer in pove?anje neokrnjenega sijaja tega ozemlja ter njegovih naravnih in ?love?kih virov na vseh ravneh. Zahvalimo se Bogu, da v zelo dramati?nem obdobju va?e zgodovine niste izgubili upanja in da je po temnih in te?kih dneh kon?no nastopila zarja miru in svobode.«

Pape? Fran?i?ek in dr?avni predsednik Josè Manuel Ramos-Horta

Ukoreninjenost v katoli?ki veri

Narod v tem te?kem obdobju svoje zgodovine ni izgubil upanja in do?akal zoro miru in svobode. Pape? je spomnil, da je pri doseganju tega cilja bila v veliko pomo? »ukoreninjenost v veri«, o ?emer je govoril tudi Janez Pavel II. med obiskom dr?ave leta 1989. Takrat je dejal, da imajo katoli?ani Vzhodnega Timorja »tradicijo, v kateri so dru?insko ?ivljenje, kultura in dru?beni obi?aji globoko zakoreninjeni v evangeliju«; tradicijo, ki je »bogata z naukom in duhom blagrov«, »poni?nim zaupanjem v Boga, odpu??anjem in usmiljenjem ter, kadar je potrebno, potrpe?ljivim trpljenjem v stiski« (12. oktober 1989).

Sveti o?e je zato z odobravanjem izpostavil »vztrajna prizadevanja za popolno spravo« z Indonezijo, ki so na?la »svoj prvi in naj?istej?i vir v nauku evangelija«. »Tudi v trpljenju ste ohranili upanje in zaradi zna?aja svojega ljudstva in vere ste ?alost spremenili v veselje! Naj nebesa podelijo, da bi tudi v drugih konfliktnih situacijah na razli?nih koncih sveta prevladala ?elja po miru, kajti enotnost je vedno bolj?a od konflikta, mir edinosti je vedno bolj?i od konflikta. To pa zahteva tudi dolo?eno o?i??enje spomina, zacelitev ran, premagovanje sovra?tva s spravo, soo?enjem in sodelovanjem.«

Po pape?evih besedah je hvale vredna tudi odlo?itev, da je Vzhodni Timor ob 20. obletnici neodvisnosti sprejel kot nacionalni dokument Izjavo o ?love?kem bratstvu, ki sta jo Fran?i?ek in veliki imam Al-Azharja Ahmad Al-Tayyeb podpisala 4. februarja 2019 v Abu Dabiju. Izjava je vklju?ena v ?olske programe in torej del vzgojno-izobra?evalnega procesa, kar je po pape?evih besedah bistveno.

Sveti o?e je zbrane spodbudil, naj z novim zaupanjem ?e naprej gradijo in utrjujejo dr?avne institucije, ki bodo dejansko zastopale dr?avljane in bodo v celoti slu?ile narodu Vzhodnega Timorja. »Zdaj se je pred vami odprlo novo obzorje, brez temnih oblakov, vendar z novimi izzivi in te?avami, ki jih morate re?iti. Zato vam ?elim re?i: naj vera, ki vas je razsvetljevala in podpirala v preteklosti, ?e naprej navdihuje va?o sedanjost in prihodnost, naj v skladu z evangelijem navdihuje va?a merila, va?e projekte, va?e odlo?itve.«

Izseljevanje, rev??ina, alkohol, tolpe

Med izzivi in te?avami, s katerimi se spoprijema Vzhodni Timor, je pape? najprej navedel izseljevanje, ki je vedno »znak nezadostne ali neustrezne valorizacije virov, pa tudi nezmo?nosti, da bi vsem ponudili delo, ki bi prina?alo po?ten dobi?ek in dru?inam zagotovilo dohodek, ki bi ustrezal njihovim osnovnim potrebam«.

»Mislim na rev??ino, ki je prisotna na ?tevilnih pode?elskih obmo?jih, in posledi?no na potrebo po obse?nem skupnem delovanju, ki bi vklju?evalo ?tevilne sile in dolo?ene civilne, verske in dru?bene pristojnosti, da bi jo odpravili in ponudili izvedljive alternative izseljevanju.«

Fran?i?ek je opozoril tudi na razmere, ki se lahko ?tejejo za resni?ne dru?bene nadloge, kot je zloraba alkohola med mladimi. »Prosim, poskrbite za to! Dajte mladim ideale, da se bodo re?ili iz teh pasti!« Posvaril pa je tudi pred  pojavom vklju?evanja mladih v »tolpe, ki obvladajo borilne ve??ine in, namesto da bi jih uporabile v korist neza??itenih, jih uporabljajo kot prilo?nost za dokazovanje minljive in ?kodljive mo?i nasilja.«

Dru?beni nauk Cerkve kot steber pri spoprijemanju s problemi

Pape? je izpostavil, da je »za re?itev teh te?av in za optimalno upravljanje naravnih virov, predvsem zalog nafte in plina, ki bi lahko ponudile izjemne mo?nosti za razvoj«, treba »z ustreznim usposabljanjem primerno pripraviti tiste, ki bodo v bli?nji prihodnosti postali vladajo?i razred dr?ave«. Tako bodo lahko oblikovali daljnose?ne na?rte, ki bodo v interesu skupnega dobrega.

»Cerkev ponuja svoj dru?beni nauk kot podlago za ta formativni proces,« je zagotovil. Predstavlja nepogre?ljiv steber, na katerem je mogo?e graditi specifi?no znanje in na katerega se je dobro vedno opreti, da bi preverili, ali so te nadaljnje pridobitve dejansko koristile celostnemu razvoju ali pa so ovira, ki povzro?a nesprejemljiva neravnovesja in velik dele? zavr?enih ljudi, ki ostajajo na dru?benem obrobju.

Skrbite za svoje ljudi

Sveti o?e je povabil, naj ohranijo zaupanje in pogled, ki poln upanja zre v prihodnost. Poudaril je, da je Vzhodni Timor »?udovita dr?ava«, njena najbolj?a stvar pa so ljudje. »Skrbite za svoje ljudi, ljubite svoje ljudi, poskrbite, da bodo rasli. To mesto je ?udovito, ?udovito je. V nekaj urah, kolikor sem bil tukaj, sem lahko videl, kako se ljudje izra?ajo, in va?i ljudje se izra?ajo dostojanstveno in z veseljem. To je radostno ljudstvo.«

»Ste mlado ljudstvo, a ne zaradi svoje kulture in naselitve na tej zemlji, ki sta zelo stari, temve? zato, ker je pribli?no 65 % prebivalcev Vzhodnega Timorja mlaj?ih od 30 let. Ta podatek nam pove, da je prvo podro?je, v katerega je treba vlagati, izobra?evanje v dru?ini in ?oli: izobra?evanje, ki otroke in mlade postavlja v sredi??e in spodbuja njihovo dostojanstvo. Navdu?enje, sve?ina, usmerjenost v prihodnost, pogum, iznajdljivost, ki so zna?ilni za mlade, skupaj z izku?njami in modrostjo starej?ih tvorijo previdnostno me?anico znanja in velikodu?nih spodbud za jutri. Ta navdu?enost in modrost sta skupaj velik vir in ne dopu??ata pasivnosti ali ?e manj pesimizma.«

Graditi dru?bo solidarnosti in bratstva

Katoli?ka Cerkev, njen dru?beni nauk, njene karitativne, izobra?evalne in zdravstvene ustanove so v slu?bi vseh in so dragoceni vir, ki omogo?a, da v prihodnost zremo z o?mi, polnimi upanja. Izpostavil je, da je vredno vsega spo?tovanja dejstvo, da lahko prizadevanje Cerkve za skupno dobro izkoristi sodelovanje in podporo dr?ave v okviru dobrih odnosov med Svetim sede?em in Demokrati?no republiko Vzhodni Timor, ki so bili potrjeni z dogovorom, 3. marca 2016.

»Vzhodni Timor, ki se je s potrpe?ljivo odlo?nostjo in juna?tvom spopadel z velikim trpljenjem, danes ?ivi kot miroljubna in demokrati?na dr?ava, ki si prizadeva graditi dru?bo solidarnosti in bratstva ter razvijati miroljubne odnose s svojimi sosedami v mednarodni skupnosti. ?e se ozremo na va?o nedavno preteklost in dosedanje dose?ke, smo lahko prepri?ani, da se bo va? narod tudi z dana?njimi te?avami in problemi spopadel razumno in ustvarjalno.«

Sveti o?e je Vzhodni Timor in ves narod izro?il za??iti Marije, Brezmade?nega spo?etja, ki je zavetnica dr?ave, imenovana Virgem de Aitara: »Ona naj vas spremlja in vam vedno pomaga pri poslanstvu, ko gradite svobodno, demokrati?no in solidarno dr?avo, kjer se nih?e ne ?uti izklju?enega in lahko vsak ?ivi v miru in dostojanstveno.«