SA国际传媒

SA国际传媒

Ob prihodu so pape?a pozdravili s plesom in glasbo ter predstavili ?tiri prizore, povezane s stvarnostjo mladih: fant in dekle iz Papue Nove Gvineje sta spregovorila o pomenu dru?ine ter vzgoje in izobra?evanja, njuna sovrstnika s Salomonovih otokov pa o varovanju okolja ter tradicionalni obrti in kulturi. Sledila so tri pri?evanja in govor svetega o?eta, v katerega je vklju?il tudi navzo?e, ki so z navdu?enjem odgovarjali na njegova vpra?anja.

Govor pape?a Fran?i?ka mladim

Dragi mladi, dober dan!
Vesel sem, da sem lahko te dni pre?ivel v va?i de?eli, kjer sobivajo morje, gore in tropski gozdovi; predvsem pa je to mlada de?ela, v kateri ?ivi veliko mladih! Vsi smo lahko ob?udovali mladi obraz te de?ele, tudi prek lepe predstave, ki smo si jo ogledali tukaj. Hvala! Hvala za va?e veselje, za to, kako ste predstavili lepoto Papue, »kjer se ocean stika z nebom, kjer se rojevajo sanje in se pojavljajo izzivi«; predvsem pa hvala, ker ste vsem namenili pomembno ?eljo: »Soo?iti prihodnost z nasmehi upanja!« Z nasmehi veselja.
 

In sedaj vas vpra?am, kaj izberete vi? Model razpr?enosti ali model harmonije? Kaj izberete? Ne sli?im, bolj naglas! [Mladi odgovorijo: harmonijo!] Bravo! Sveto pismo nam pripoveduje, da so se Noetovi potomci po vesoljnem potopu razkropili na razli?ne otoke, vsak »po svojem jeziku, po rodovih, po narodih« (1 Mz 10,5). Ne da bi odpravil razlike, jim je Bog omogo?il na?in, da so se za?eli sporazumevati in zdru?evati; »vsa zemlja je imela en jezik« (1 Mz 11,1). In to pomeni, da nas je Gospod ustvaril, da bi bili v dobrih odnosih z drugimi. Bodite pozorni: ni nas ustvaril za zmedo, ampak zato, da bi imeli dobre odnose. In to je zelo pomembno.

In spri?o teh jezikovnih razlik, ki razdvajajo, ki razpr?ujejo, je potreben en sam jezik, ki nam pomaga biti zdru?eni. Vpra?am vas: kateri je jezik, ki spodbuja prijateljstvo, ki ru?i zidove razdeljenosti in nam odpira pot, da bi vsi vstopili v bratski objem? Kateri je ta jezik? Rad bi sli?al nekoga izmed vas, ki je pogumen … Kdo mi lahko pove, kateri je ta jezik? Kdor je najbolj pogumen, naj dvigne roko in pride sem naprej. [mladi odgovorijo: Ljubezen.] 

Ste prepri?ani? [mladi odgovorijo: Ja!] Pomislite: kaj pa je nasprotje ljubezni? [mladi odgovorijo: Sovra?tvo.] Sovra?tvo. Sovra?tvo. Vendar pa obstaja ?e nekaj, kar je morda ?e huj?e od sovra?tva: to je brezbri?nost do drugih. Ste razumeli, kaj je sovra?tvo in kaj je brezbri?nost? Ste razumeli? [mladi odgovorijo: Ja!] Ali veste, da je brezbri?nost nekaj zelo slabega, saj pusti? druge na poti, ni ti mar, da bi jim pomagal. Brezbri?nost ima korenine sebi?nosti. Vi, ki ste mladi, morate v ?ivljenju v srcu ?utiti nemir, ki vas spodbuja k skrbi za druge. V srcu morate imeti nemir, ki vas spodbuja k prijateljstvu med vami. In skrbeti morate za nekaj, kar vam bom povedal sedaj in se vam bo zdelo morda nekoliko nenavadno. V ?ivljenju mladega ?loveka obstaja odnos, ki je zelo pomemben: to je bli?ina starim star?em. Se strinjate? [mladi odgovorijo: Ja!] Sedaj vsi skupaj recimo: »Naj ?ivijo stari star?i!« [mladi ponovijo] Najlep?a hvala. Hvala.
 

Vrnimo se k svetopisemski pripovedi o Noetovi dru?ini. Vsak je govoril svoj jezik, tudi veliko nare?ij. Vpra?am vas: koliko nare?ij je tukaj? Eno? Dve? Tri? [mladi odgovorijo, vendar se ne razume dobro] Ali imate skupni jezik? Dobro pomislite: ali imate skupni jezik? [mladi odgovorijo: Ja!] Jezik srca! Jezik ljubezni! Jezik bli?ine! In tudi jezik slu?enja.
Zahvaljujem se vam za va?o prisotnost tukaj. In upam, da vsi govorite najgloblji jezik: da boste vi vsi »wantok« ljubezni.

Dragi mladi, vesel sem va?ega navdu?enja in vsega, kar po?nete in razmi?ljate. Vendar pa se spra?ujem – bodite pozorni na vpra?anje –: ali lahko mlad ?lovek naredi napako? [mladi odgovorijo: Ja!] In ali lahko odrasla oseba naredi napako? [mladi odgovorijo: Ja!] In star ?lovek kot sem jaz, lahko naredi napako? [mladi odgovorijo: Ja!] Vsi lahko naredimo napako. Vsi. Vendar pa je pomembno, da se napake zavedamo. To je pomembno. Nismo supermani. Lahko naredimo napako. In to nam daje tudi gotovost: da se moramo vedno popraviti. V ?ivljenju lahko vsi pademo, vsi. Vendar pa obstaja zelo lepa pesem, rad bi, da bi se jo nau?ili. Gre za pesem, ki jo pojejo mladi, ko gredo v gore. Tako se glasi: »V umetnosti vzpenjanja ni pomembno, da ne pade?, ampak da ne ostane? na tleh.« Ste razumeli? [mladi odgovorijo: Ja!] V ?ivljenju lahko vsi pademo, vsi! Ali je pomembno, da ne pademo? [mladi odgovorijo: Ne!] Res je, kaj pa je pomembneje? [mladi odgovorijo: Ponovno vstati!] Ne ostati na tleh. In ?e vidi? prijatelja, so?olca, prijateljico, so?olko svoje starosti, ki je padel oz. padla, kaj mora? storiti? Se temu smejati? [mladi odgovorijo: Ne!] Ne sli?im. [mladi odgovorijo: Ne!] Mora? ga pogledati in mu pomagati ponovno vstati. Samo v eni situaciji v ?ivljenju lahko gledamo na drugega ?loveka od zgoraj navzdol: kadar mu pomagamo vstati. Se strinjate ali ne? [mladi odgovorijo: Ja!] ?e je nekdo izmed vas padel, ?e je demoraliziran, kaj mora? storiti? Ga brcniti, takole? [naredi gesto] [mladi odgovorijo: Ne!] Ne sli?im. [mladi ponovijo: Ne!] Bravo. Bravo.

Sedaj skupaj ponovimo: V ?ivljenju ni pomembno, da ne pademo, ampak da ne ostanemo na tleh. Ponovite. [mladi ponovijo] Najlep?a hvala.

Dragi mladi, zahvaljujem se vam za va?e veselje, za va?o navzo?nost. Molil bom za vas. Molil bom za vas. In vi ne pozabite moliti zame, saj to delo ni lahko. Najlep?a hvala za va?o prisotnost. Najlep?a hvala za va?e upanje.