SA国际传媒

Isabella Piro 鈥� Vatikan

Mir, odpu拧膷anje, vloga 啪ensk in metodologija dela v skupinah. To so bile glavne teme, ki so pri拧le v ospredje med tiskovno konferenco, 3. oktobra, ki je bila namenjena za膷etku drugega zasedanja XVI. 拧kofovske sinode o sinodalnosti. Na konferenci so spregovorili posebna tajnika zasedanja Giacomo Costa in Riccardo Battocchio, predsedujo膷a delegata s. Maria de los Dolores Palencia Gómez in Daniel Ernest Flores ter Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo in predsednik komisije za informiranje.

Ruffini: duhovnost in molitev

V 膷etrtek, 3. oktobra, dopoldne je v dvorani Pavla VI. bilo navzo膷ih 356 oseb od 365. Izvoljeni so bili relatorji posameznik skupin. Delo je potekalo v skladu s prvim od petih modulov, posve膷enem prvemu poglavju delovnega dokumenta Instrumentum laboris z naslovom Temelji. Ruffini je izpostavil, da imata pomembno mesto v dvorani duhovnost in molitev ter da so »svetovne razmere zelo navzo膷e v mislih in srcih vseh 膷lanov in udele啪encev sinode«. Med njimi nekateri namre膷 prihajajo iz dr啪av, kjer se odvija vojna ali obstaja veliko trpljenje. Na za膷etku seje se je zato najprej molilo za mir. Ruffini je spomnil na pape啪ev poziv, da bi se storilo vse za zaustavitev nasilja in pot do miru. Pojasnil je tudi, da deset delovnih skupin, ki jih je ustanovil pape啪 in jih koordinira generalno tajni拧tvo sinode, deluje znotraj samega sinodalnega procesa in njihovo delo ni tuje sinodalni poti.

Costa: delovne skupine, laboratoriji sinodalnega 啪ivljenja

P. Costa je spomnil na pape啪eve pogosto izre膷ene besede, da namre膷 »sinoda ni parlamentarna seja, ampak kraj poslu拧anja in ob膷estva«. Ne gre za neko retori膷no oznako, ampak za 啪iveto izku拧njo. Ni slu膷aj, da je na za膷etku zasedanja v dvorani Pavla VI. ozra膷je »zelo radostno, zaznati je veselje ob ponovnem sre膷anju ter veliko 啪eljo, da bi poglobili razprave«. O delovnih skupinah je Costa dejal, naj nanje gledamo kot na »laboratorije sinodalnega 啪ivljenja«, saj jih podpirajo vsi verniki s svojimi prispevki, ki jih bodo sprejemali vse do junija 2025. »Ne gre torej za neke zaprte komisije, ampak za odprte skupine, za prilo啪nosti, v katerih se u膷i delati skupaj kot soudele啪ena Cerkev.« So dejanski tovari拧i na poti sinode, njihova naloga pa je, da »opravijo mini sinodalni proces o nekaterih temah, ki so povezane z delovnim dokumentom«.

Razlike v metodologiji dela 2023 in 2024

Costa je med drugim pojasnil razliko v metodi dela med prvim zasedanjem oktobra 2023 in tokratnim zasedanjem. Lansko leto je bil cilj poslu拧anje razli膷nih perspektiv v njihovi raznovrstnosti, razli膷ne »pripovedi Cerkve«, ki so se morale pojaviti. Letos ima zasedanje neko drugo funkcijo, in sicer kot celotna Cerkev ponuditi svetemu o膷etu smernice kot rezultat do sedaj opravljene poti, da bi se tako ustvarila harmonija in ne homologacija. Dana拧nja metoda ne odpira vpra拧anj, ampak pomaga opredeliti nekatere to膷ke za analizo v skladu s poglobljenim »duhovnim pogovorom«, pri tem pa vedno pu拧膷a odprti prostor, da bi se izognila zaprtosti.

Msgr. Battocchio: pomembna vloga teologov

Msgr. Battocchio se je ustavil pri temi odpu拧膷anja, ki je pri拧la v ospredje tudi med spokornim bogoslu啪jem v torek zve膷er. Bogoslu啪je, ki ga je v baziliki vodil sveti o膷e, je nakazalo »slog in zavedanje o tem, kaj pomeni biti Cerkev«, kajti »brat gre拧nik ni tujec, ampak nekdo, 膷igar breme moram nositi, da bi uresni膷il pot spreobrnjenja, na kateri se vsi nahajamo«. »Smo Cerkev, v kolikor nas dose啪e Bo啪je usmiljenje,« je dejal Battocchio, ki je zatem spregovoril o vlogi teologov na zasedanju. Izrazil je njihov dragocen prispevek ter izpostavil njihovo nalogo pozornega poslu拧anja, »teolo拧ke inteligence« o tistem, kar se bo pojavilo med razpravami. Njihova pomembnost je vidna tudi po tem, da letos sedijo bolj v sredini dvorane.

S. Palencia Gómez: koraki naprej v zvezi z 啪enskami

O »veliki svobodi in velikem navdu拧enju« je spregovorila s. Palencia Gómez. Dejala je, da zasedanje udele啪encem omogo膷a skupno hojo, pri 膷emer se »upo拧teva realnost tega sveta, ki je skrajna, a jo je treba opazovati s pogledom Boga, na拧ega O膷eta«. Le na ta na膷in bodo lahko »rasli v konkretni izku拧nji sinodalnosti in poslanstva«.

Spregovorila je tudi o vlogi 啪ensk v Cerkvi ter izpostavila »啪e vidne sadove na tem podro膷ju, v razli膷nih kontekstih in na celinah«. Na podlagi svoje osebne izku拧nje v Latinski Ameriki je lahko zatrdila, da so bili storjeni koraki naprej, tako da so »vloga 啪ensk, njihovi darovi in prispevki vedno bolj priznani v sinodalni Cerkvi«. Izpostavila je »odprtost za nove izku拧nje in nove prostore, da bi odkrili in poglobili vlogo 啪enske«. Napreduje se postopoma, a pot se je 啪e za膷ela, tako za 啪enske laikinje kot posve膷ene, je dodala s. Palencia Gómez in izpostavila, da se tudi same morajo »osvoboditi stila klerikalizma«.

V ospredju je bilo tudi vpra拧anje o diakonatu 啪ensk, pri 膷emer so bile ponovljene besede prefekta Dikasterija za nauk vere, da namre膷 »膷as 拧e ni dozorel« in da je to temo treba 拧e poglobiti.

Msgr. Flores: ti拧ina kot sinodalni stil

Daniel Ernest Flores je dejal, da so od lanskega zasedanja mnoge stvari dozorele, saj se je »啪ivljenje Cerkve nadaljevalo in torej niso na isti to膷ki kot lansko leto«. Sicer pa je spregovoril o pomembnosti ti拧ine. O tej temi je v svoji meditaciji med duhovnim odmikom, 1. oktobra, razmi拧ljala tudi s. Maria Ignazia Angelini. Ti拧ina ni nekaj praznega, ampak nekaj polnega, iz 膷esar prihaja Beseda. »Je temeljni del sinodalnega sloga, saj omogo膷a duhovno razumevanje sveta,« je dejal Flores.

Lokalni vidiki pomagajo videti Kristusa v svetu

V sredi拧膷e je postavil razumevanje lokalnih vidikov, ki »niso sovra啪niki resnice«, ampak Cerkvi omogo膷ajo tisto disciplinirano in potrpe啪ljivo poslu拧anje, ki zagotavlja 拧ir拧i pogled na Kristusovo obli膷je v svetu, v katerem 啪ivimo«. Delo sinode je namenjeno »iskanju doslednega glasu, ki je izraz glasu Cerkve, njenega 啪ivljenja v dana拧njem 膷asu in njene izku拧nje«. Obstaja »mi«, ki je temelj pri sinodalnem delu in ki je»vreden veliko ve膷 kot pozamezni 鈥渏az鈥�«. »Sinoda i拧膷e ta 鈥渕i鈥�, ki mu vsi pripadamo,« je 拧e dejal.