SA国际传媒

Isabella Piro – Vatikan

Mir, odpu??anje, vloga ?ensk in metodologija dela v skupinah. To so bile glavne teme, ki so pri?le v ospredje med tiskovno konferenco, 3. oktobra, ki je bila namenjena za?etku drugega zasedanja XVI. ?kofovske sinode o sinodalnosti. Na konferenci so spregovorili posebna tajnika zasedanja Giacomo Costa in Riccardo Battocchio, predsedujo?a delegata s. Maria de los Dolores Palencia Gómez in Daniel Ernest Flores ter Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo in predsednik komisije za informiranje.

Ruffini: duhovnost in molitev

V ?etrtek, 3. oktobra, dopoldne je v dvorani Pavla VI. bilo navzo?ih 356 oseb od 365. Izvoljeni so bili relatorji posameznik skupin. Delo je potekalo v skladu s prvim od petih modulov, posve?enem prvemu poglavju delovnega dokumenta Instrumentum laboris z naslovom Temelji. Ruffini je izpostavil, da imata pomembno mesto v dvorani duhovnost in molitev ter da so »svetovne razmere zelo navzo?e v mislih in srcih vseh ?lanov in udele?encev sinode«. Med njimi nekateri namre? prihajajo iz dr?av, kjer se odvija vojna ali obstaja veliko trpljenje. Na za?etku seje se je zato najprej molilo za mir. Ruffini je spomnil na pape?ev poziv, da bi se storilo vse za zaustavitev nasilja in pot do miru. Pojasnil je tudi, da deset delovnih skupin, ki jih je ustanovil pape? in jih koordinira generalno tajni?tvo sinode, deluje znotraj samega sinodalnega procesa in njihovo delo ni tuje sinodalni poti.

Costa: delovne skupine, laboratoriji sinodalnega ?ivljenja

P. Costa je spomnil na pape?eve pogosto izre?ene besede, da namre? »sinoda ni parlamentarna seja, ampak kraj poslu?anja in ob?estva«. Ne gre za neko retori?no oznako, ampak za ?iveto izku?njo. Ni slu?aj, da je na za?etku zasedanja v dvorani Pavla VI. ozra?je »zelo radostno, zaznati je veselje ob ponovnem sre?anju ter veliko ?eljo, da bi poglobili razprave«. O delovnih skupinah je Costa dejal, naj nanje gledamo kot na »laboratorije sinodalnega ?ivljenja«, saj jih podpirajo vsi verniki s svojimi prispevki, ki jih bodo sprejemali vse do junija 2025. »Ne gre torej za neke zaprte komisije, ampak za odprte skupine, za prilo?nosti, v katerih se u?i delati skupaj kot soudele?ena Cerkev.« So dejanski tovari?i na poti sinode, njihova naloga pa je, da »opravijo mini sinodalni proces o nekaterih temah, ki so povezane z delovnim dokumentom«.

Razlike v metodologiji dela 2023 in 2024

Costa je med drugim pojasnil razliko v metodi dela med prvim zasedanjem oktobra 2023 in tokratnim zasedanjem. Lansko leto je bil cilj poslu?anje razli?nih perspektiv v njihovi raznovrstnosti, razli?ne »pripovedi Cerkve«, ki so se morale pojaviti. Letos ima zasedanje neko drugo funkcijo, in sicer kot celotna Cerkev ponuditi svetemu o?etu smernice kot rezultat do sedaj opravljene poti, da bi se tako ustvarila harmonija in ne homologacija. Dana?nja metoda ne odpira vpra?anj, ampak pomaga opredeliti nekatere to?ke za analizo v skladu s poglobljenim »duhovnim pogovorom«, pri tem pa vedno pu??a odprti prostor, da bi se izognila zaprtosti.

Msgr. Battocchio: pomembna vloga teologov

Msgr. Battocchio se je ustavil pri temi odpu??anja, ki je pri?la v ospredje tudi med spokornim bogoslu?jem v torek zve?er. Bogoslu?je, ki ga je v baziliki vodil sveti o?e, je nakazalo »slog in zavedanje o tem, kaj pomeni biti Cerkev«, kajti »brat gre?nik ni tujec, ampak nekdo, ?igar breme moram nositi, da bi uresni?il pot spreobrnjenja, na kateri se vsi nahajamo«. »Smo Cerkev, v kolikor nas dose?e Bo?je usmiljenje,« je dejal Battocchio, ki je zatem spregovoril o vlogi teologov na zasedanju. Izrazil je njihov dragocen prispevek ter izpostavil njihovo nalogo pozornega poslu?anja, »teolo?ke inteligence« o tistem, kar se bo pojavilo med razpravami. Njihova pomembnost je vidna tudi po tem, da letos sedijo bolj v sredini dvorane.

S. Palencia Gómez: koraki naprej v zvezi z ?enskami

O »veliki svobodi in velikem navdu?enju« je spregovorila s. Palencia Gómez. Dejala je, da zasedanje udele?encem omogo?a skupno hojo, pri ?emer se »upo?teva realnost tega sveta, ki je skrajna, a jo je treba opazovati s pogledom Boga, na?ega O?eta«. Le na ta na?in bodo lahko »rasli v konkretni izku?nji sinodalnosti in poslanstva«.

Spregovorila je tudi o vlogi ?ensk v Cerkvi ter izpostavila »?e vidne sadove na tem podro?ju, v razli?nih kontekstih in na celinah«. Na podlagi svoje osebne izku?nje v Latinski Ameriki je lahko zatrdila, da so bili storjeni koraki naprej, tako da so »vloga ?ensk, njihovi darovi in prispevki vedno bolj priznani v sinodalni Cerkvi«. Izpostavila je »odprtost za nove izku?nje in nove prostore, da bi odkrili in poglobili vlogo ?enske«. Napreduje se postopoma, a pot se je ?e za?ela, tako za ?enske laikinje kot posve?ene, je dodala s. Palencia Gómez in izpostavila, da se tudi same morajo »osvoboditi stila klerikalizma«.

V ospredju je bilo tudi vpra?anje o diakonatu ?ensk, pri ?emer so bile ponovljene besede prefekta Dikasterija za nauk vere, da namre? »?as ?e ni dozorel« in da je to temo treba ?e poglobiti.

Msgr. Flores: ti?ina kot sinodalni stil

Daniel Ernest Flores je dejal, da so od lanskega zasedanja mnoge stvari dozorele, saj se je »?ivljenje Cerkve nadaljevalo in torej niso na isti to?ki kot lansko leto«. Sicer pa je spregovoril o pomembnosti ti?ine. O tej temi je v svoji meditaciji med duhovnim odmikom, 1. oktobra, razmi?ljala tudi s. Maria Ignazia Angelini. Ti?ina ni nekaj praznega, ampak nekaj polnega, iz ?esar prihaja Beseda. »Je temeljni del sinodalnega sloga, saj omogo?a duhovno razumevanje sveta,« je dejal Flores.

Lokalni vidiki pomagajo videti Kristusa v svetu

V sredi??e je postavil razumevanje lokalnih vidikov, ki »niso sovra?niki resnice«, ampak Cerkvi omogo?ajo tisto disciplinirano in potrpe?ljivo poslu?anje, ki zagotavlja ?ir?i pogled na Kristusovo obli?je v svetu, v katerem ?ivimo«. Delo sinode je namenjeno »iskanju doslednega glasu, ki je izraz glasu Cerkve, njenega ?ivljenja v dana?njem ?asu in njene izku?nje«. Obstaja »mi«, ki je temelj pri sinodalnem delu in ki je»vreden veliko ve? kot pozamezni “jaz”«. »Sinoda i??e ta “mi”, ki mu vsi pripadamo,« je ?e dejal.