SA国际传媒

Andreja ?ervek - Vatikan

Sveti sede? je kot stalni opazovalec pri Svetu Evrope v Strasbourgu navzo? ?e 50 let. Dr?avni tajnik kardinal Pietro Parolin je ob tej prilo?nosti spregovoril o sredi??nem mestu ?love?ke osebe in varovanju njenega dostojanstva. V ospredje je postavil nekaj temeljnih resnic, ki se nana?ajo na vse dr?ave, vse narode in vse osebe.

Slu?enje kot temelj poslanstva Sveta Evrope

Odnosi Svetega sede?a s Svetom Evrope so se za?eli leta 1962, ko je postal del evropske kulturne konvencije. »A ?e od trenutka ustanovitve Sveta Evrope je Sveti sede? izrazil svoje veliko zanimanje za delo Sveta, predvsem v korist za??ite in pospe?evanja ?lovekovih pravic, demokracije ter vladavine prava na celini,« je dejal kardinal Parolin v ?etrtek, 12. novembra 2020, ko je nagovoril dr?ave ?lanice Sveta Evrope. Skliceval se je na pape?a Fran?i?ka, ki je med svojimi obiski in v govorih pogosto izpostavil, da so »sanje ustanoviteljev bile vzpostaviti Evropo v duhu vzajemnega slu?enja, ki mora tudi danes, v svetu, ki je bolj nagnjen k postavljanju zahtev kot pa k slu?enju, biti vogelni kamen poslanstva Sveta Evrope v imenu miru, svobode in ?love?kega dostojanstva«.

Prioriteta je ?lovekovo dostojanstvo

Skrb za ?love?ko osebo predstavlja temelj, na katerem lahko in moramo graditi Evropo, ki spo?tuje ideale njenih o?etov ustanoviteljev, je poudaril Parolin. »Ravno dostojanstvo ?love?ke osebe je glavna prioriteta Svetega sede?a in tudi ?elja, ki jo pape? Fran?i?ek jasno izra?a v zadnji okro?nici o bratstvu in dru?benem prijateljstvu Fratelli tutti.« V zvezi s tem sta Sveti sede? in Svet Evrope uspe?no delala skupaj, isto?asno pa spo?tovala svoje razli?ne vloge. Kot je pripomnil, ?e vedno obstaja iskren namen, da se to sodelovanje na podro?jih skupnega interesa nadaljuje tudi v prihodnje. Dokaz te stalne pripravljenosti za sodelovanje so tudi razli?ne konvencije in delni sporazumi, ki jih je ratificiral Sveti sede?.

Spo?tovanje demokracije in vladavine prava

Kardinal Parolin je v ospredje postavil tudi spo?tovanje demokracije in pravne dr?ave, o ?emer je treba razmisliti »?e posebej sredi tega zgodovinskega trenutka, ko smo vsi zaskrbljeni zaradi pandemije covida-19«. To je bilo prav tako poudarjeno v smernicah v ?asu krize covida-19, ki ga je Generalni sekretariat Sveta poslal vsem 47. dr?avam ?lanicam, 7. aprila 2020, in kjer so bili poudarjeni spo?tovanje demokracije, vladavina prava in ?lovekove pravice.

Vse dr?ave, vsi narodi, vse osebe

»Da bi dal svoj edinstven in poseben prispevek k izgrajevanju dru?ine narodov, Sveti sede?, ki je zvest svojemu posebnemu poslanstvu evangelizacije kot polnopravni ?lan mednarodne skupnosti in na enaki ravni z ostalimi dr?avami, ima v tej skupnosti poseben polo?aj. Ni pa zadovoljen, da je samo opazovalec stvarnosti. Preko moralnega vplivanja, ki ga izra?a v svojih presojah in kot »izvedenec za ?love?kost« ter tudi kot aktivni sodelavec, ki je vklju?en v razli?ne ravni odlo?anja, si Sveti sede? prizadeva graditi strukture solidarnosti v korist vseh,« je dejal dr?avni tajnik ter v nadaljevanju govora pozornost posvetil nekaterim specifi?nim resnicam.

Kot je pojasnil, »se ne nana?ajo na osebo, ampak na ?love?ko osebo, ne samo na nekaj oseb, ampak na vse osebe«: »Te resnice niso v korist nekaterih dr?av ali nekaterih narodov, ampak vseh dr?av in vseh narodov. Ti?ejo se celotne na?e ljubljene Evrope ter tudi celotnega sveta. Moje iskreno upanje je, da bi Evropa postala dom ?love?kih oseb in bi Svet Evrope, v spo?tovanju svojega poslanstva, ki ostaja osnova njegovih temeljev, lahko ?e naprej z vedno ve?jo lu?jo ?iril resnico o ?love?ki osebi.«

Prva univerzalna resnica: veli?astvo ?loveka

?lovek je v stvarstvo postavljen kot oskrbnik – ne samo en ?lovek ali ena rasa, ampak ?lovek kot tak. Zato torej ne more biti su?enj. In to je po Parolinovih besedah je prva stvar, pri kateri ?lovek potrebuje pomo?, da se osvobodi vseh su?enjstev, tako materialnih kot duhovnih. V na?em svetu obstaja ve? oblik su?enjstva, h katerim pristopa tudi Svet Evrope z vlaganjem v razli?na podro?ja, na primer ?lovekove pravice, migracija in begunci, mir, izobra?evanje, mladi in ?port, spo?tovanje demokracije in vladavine prava, kulturni in medverski dialog, kulturne poti, etni?ni projekti, za??ita najranljivej?ih, ter z bojem proti vsaki vrsti nasilja in trgovine z ljudmi, pranja denarja itd. Vse te problematike zahtevajo vpra?anja, ki se dotikajo na?e vesti, in tehtne odgovore. »Dokler ?loveka ne postavimo ponovno v sredi??e vseh na?ih interesov in dokler slu?enje ?loveku ne postane najpomembnej?i cilj na?ega dela, se bomo ?e naprej soo?ali z istimi problemi, re?ili zelo malo, kajti manjka nam resnica o ?loveku,« je zatrdil.

Druga resnica: zemlja, ?lovekov dom

Druga resnica o ?loveku govori o Zemlji kot ?lovekovem domu; je torej dom vseh ljudi. Pape? Fran?i?ek je z okro?nico pozval k celostni ekologiji ter spomnil, da je ?love?tvo varuh in ne gospodar stvarstva. Kardinal Parolin je pri tem izrazil zadovoljstvo, da Svet Evrope posve?a veliko pozornost tej temi, ki je morda najnujnej?a med vsemi, pri ?emer je izpostavil, da tega zavzemanja pandemija covida-19 ne bi smela spodkopati.

Tretja resnica: slu?enje ?love?ki osebi

Na tretjem mestu je Parolin spregovoril o slu?enju ?love?ki osebi. Dotaknil se je vpra?anja migrantov ter izhajal iz temeljne antropolo?ke predpostavke. ?love?ko osebo je treba razumeti v njeni celovitosti, ne samo kot telo, ki ga je treba hraniti, ampak tudi kot du?o, srce, inteligentnost, um, kot poklicanost v ob?estvo, univerzalno bratstvo in ljubezen brez meja. »?e bomo to na?elo vnesli v vpra?anje o migraciji, bomo izzvali vest na osebni in skupnostni ravni. Migranti torej niso razumljeni kot sredstva, ki se jih izkoristi in slabo pla?uje, ampak kot osebe, ki se jih sprejme s pravicami in dol?nostmi. V?asih to tudi pomeni, da se ustvarijo pogoji, da si neka oseba, ki je ?ivela izredno te?ke situacije, lahko nazaj pridobi svoje dostojanstvo. Ravno to je te?ko. Pa vendar gre ravno za to: vrniti dostojanstvo tem oseba,« je izpostavil kardinal.

?etrta univerzalna resnica: vrednotenje ?love?ke osebe

?etrta univerzalna resnica o ?loveku se nana?a na tekmovalnost, ki bo re?ila ?love?ko osebo in ki se nana?a na vzajemno spo?tovanje. Dr?ave, mednarodne organizacije, verstva, humanitarna zdru?enja naj bi bile spodbujene z vi?jo resnico ali popolnej?o ljubeznijo do ?love?tva. »?e vsak med nami, predstavniki razli?nih dr?av, postane ambasador miru pri svoji vladi, bo mogo?e tekmovati pri ustvarjanju vedno ve?jega miru za nas in za ostale bli?nje dr?ave. Na ta na?in bo lahko vsa Evropa, zdru?ena in solidarna, pokazala to znamenje pravi?nosti preostalemu svetu.« Parolin je zagotovil, da »Sveti sede?, ki se zaveda svoje verske narave in svojega univerzalnega poslanstva, ho?e dati prispevek k miru, prepri?an, da samo enotno in svetovno prizadevanje, ki v sredi??e postavlja za??ito ?love?ke osebe, predvsem ?enske, otroke in neza??itena ljudstva, ter tudi za??ito njihovi temeljnih pravic, lahko pomaga vzpostaviti iskanje resni?nega miru in napredka narodov. Mir je treba iskati vedno in vsepovsod.«

Delovanje in solidarnost

Ob koncu svojega govora je kardinal Parolin govoril ?e o peti in ?esti resnici. Kot je dejal, je treba besedam dati konkretnost z dejstvi ter priznati, da drug drugega potrebujemo, saj nam je skupna ista ?love?ka situacija, kar nam jasno ka?e virus. Pandemija covida-19 je svetu pokazala njegovo ?ibkost in nepripravljenost v pristopanju k prihodnosti, ki se lahko ka?e kot nemirna in uni?evalna, kar se ti?e ?love?kih ?ivljenj. »Vsi smo v istem ?olnu in vsi usmerjeni proti izhodu iz krize,« je sklenil kardinal Parolin. »Ne delajmo si iluzij. To je nesporna resnica, ki jo je spoznal tudi Svet Evrope. In to resnico torej moramo ?iveti z veliko ljubezni, usmiljenja, odpu??anja, podpore in vzajemne pomo?i. Samo ljubezen, samo duh solidarnosti, ki je od vedno zaznamoval Evropo, bo re?il tistega, ki je v istem ?olnu, v istem domu, na isti zemlji.«