SA国际传媒

SA国际传媒

Indonezija je ogromna dr?ava in razmere se od otoka do otoka zelo razlikujejo na vseh ravneh: geografski, socialni, kulturni, verski, razvojni in izobrazbeni. Ta velika raznolikost je vsekakor bogastvo, a kot dodaja kardinal Suharyo, »objektivno gledano predstavlja tudi te?avo, tj. izziv, s katerim se je treba soo?iti za enotnost naroda«.

Po podatkih Indonezijske ?kofovske konference je v 34 indonezijskih provincah od ve? kot 275 milijonov prebivalcev pribli?no 10,5 milijona katoli?anov. Na splo?no katoli?ani v Indoneziji ?ivijo v harmoniji z ostalim narodom, od katerega velika ve?ina izpoveduje islam. Navzo?nost katoli?ke Cerkve na arhipelagu je zelo razli?na: na primer, na obmo?ju Floresa obstaja otok, kjer je velika ve?ina prebivalstva katoli?anov, na zahodnem delu Sumatre pa je odstotek katoli?anov skoraj ni?en.

»V zelo raznolikih razmerah je torej skupno merilo, da ?ivimo in pri?ujemo o svoji veri s preprostostjo in krotkostjo ter u?ivamo dobre odnose z vsemi ostalimi ljudmi,« izpostavi kardinal Suharyo. V nadaljevanju spregovori o zgodovini.

Zgodovina katoli?ke vere na Indoneziji

Po prvih stikih s fran?i?kanskimi misijonarji v 14. stoletju so v za?etku 15. stoletja na Molu?ke otoke pri?li prvi portugalski misijonarji in tja prinesli evangelij. Sredi 15. stoletja je na dana?njem indonezijskem ozemlju pristal in deloval tudi sveti Fran?i?ek Ksaverij, zavetnik misijonov. V obdobju nizozemskih kolonizatorjev, ki so na obmo?ju Indonezije ostali 350 let in bili naklonjeni kalvinizmu, je bilo ?irjenje katoli?ke vere ovirano in je nazadovalo. ?ele v 19. stoletju je nizozemska vzhodnoindijska vlada katoli?anom dodelila svobodo misijonarjenja. Na Javi se spominjajo nizozemskega misijonarja Fransa Van Litha, ki je v za?etku 19. stoletja evangeliziral notranjost otoka in ustanovil prvo semeni??e.

Leta 1947 je bila razgla?ena neodvisnost Indonezije. Sveti sede? je bil med prvimi, ki je priznal neodvisnost nove dr?ave, in istega leta je bil v D?akarti ?e uradno prisoten vatikanski predstavnik. To je pomembna to?ka v zgodovini katoli?ke Cerkve na arhipelagu, pri ?emer kardinal doda, da so pred osamosvojitvijo katoli?ki misijonarji stali ob strani lokalnemu prebivalstvu in ga podpirali v ?elji po neodvisni dr?avi, ki se je kazala ?e v za?etku 20. stoletja. Kardinal spomni na prvega indonezijskega ?kofa Alberta Soejapranato – v ?kofa je bil posve?en leta 1940 –, ki danes velja za enega od narodnih junakov, ki jih priznava tudi dr?ava. Izrecno se je zavzemal za neodvisnost naroda v obse?nem gibanju, ki je imelo veliko potez, kot so komunisti?na, islamska in nacionalisti?na.

Katoli?ani kot del indonezijskega naroda

Indonezijski katoli?ani so torej od samega za?etka sestavni del naroda. Kardinal izpostavi besede ?kofa Alberta Soejapranata: biti stoodstotno katoli?ani in stoodstotno Indonezijeci. »Lahko re?emo, da katoli?ani povsod, po vsej Indoneziji, ?ivijo v tem duhu pripadnosti. S tem je mislil, da se kot katoli?ani zavedamo, da smo poklicani biti svetniki, hoditi po Kristusovih stopinjah in biti njegove pri?e v tem delu sveta. In kot Indonezijci ljubimo svojo de?elo, gledamo nanjo in ?ivimo v njej z navdihom na?e vere. V na?i dana?nji zgodovini ta duh pomeni biti velikodu?en, dobrodelen, so?uten do na?e de?ele, do vsega velikega indonezijskega prebivalstva.«

Pet temeljnih na?el

Kardinal Suharyo pojasni, da se ta odnos ljubezni do domovine danes izra?a z vsakodnevnim udejanjanjem vrednot listine petih temeljnih na?el (Pancasila), na katerih temelji indonezijska ustava. V nad?kofiji D?akarta so na primer v petletnem obdobju od 2016 do 2020 kot skupnost vsako leto razmi?ljali o enem od na?el Pancasile, ga prenesli v svoje vsakdanje ?ivljenje in ga obravnavali s posebnega vidika katoli?ke vere ter tako okrepili svojo vero in tudi pripadnost Indoneziji.

Prvo na?elo, vero v enega Boga, so preu?evali v lu?i dokumenta Deus Caritas Est in v tem letu obhajali jubilej usmiljenja: Bog je do nas ljube? in usmiljen. Drugo na?elo je ?love?nost. »Vpra?anje, ki smo si ga zastavili, je bilo vpra?anje iz evangelija: kdo je moj bli?nji? ?e pomislimo, da Indonezijo sestavlja ve? kot sedem tiso? etni?nih skupin z razli?nimi kulturami, zgodovino, tradicijami, je moj bli?nji vsak od teh ljudi, ki sestavlja obse?en indonezijski mozaik.«

Enotnost v razli?nosti

Pri tretjem na?elu, enotnosti Indonezije, so videli, da ima to neposredno posledico: »vsi smo razli?ni, vendar nas povezuje ista ?love?nost, kar gradi enotnost dr?ave«. Geslo Indonezije je prav “enotnost v razli?nosti”. To smo ?eleli izraziti zlasti v marijanski pobo?nosti ter Devico Marijo, na?o Mater, o kateri obstajajo razli?ne podobe in razli?ni obrazi glede na sloge in kulture Indonezije, predstavili s skupnim obrazom za vse. Tako je nastala “Marija, Mati vseh etnij”, predstavljena v barvah naroda in z garudo, nacionalnim orlom. Ta kip je danes v katedrali v D?akarti. Prav tako smo molili in razdelili na tiso?e ro?nih vencev v rde?i in beli barvi, ki sta nacionalni barvi.«

Demokracija in kr??anska modrost

Pri ?etrtem na?elu, demokraciji, ki jo vodi modrost, so »poglobili svoje razumevanje kr??anske modrosti, zahvaljujo? skupnostnemu razlo?evanju, izku?nji globoke sinodalnosti, ki nas je vrnila k izvoru indonezijskega naroda in nas spodbudila k razmi?ljanju o na?i prihodnosti, a ne individualno, ampak skupaj in kot skupnost, ki je vpeta v ve?ji narod«. »Imeli smo tudi prilo?nost razmi?ljati o hierarhiji v Cerkvi, ki je smiselna le, ?e je zasnovana kot slu?enje in ?iveta v duhu poslu?anja, saj Sveti Duh govori v skupnosti. Tako na?elo demokracije na neki na?in vstopa tudi v ?ivljenje cerkvene skupnosti s prakso sinodalnosti.«

Socialna pravi?nost in skrb za uboge

Obravnava petega na?ela, socialne pravi?nosti, je sovpadala s pandemijo, in tako so ?e bolj lahko izkusili potrebo po pozornosti do revnih in bolnih, do ljudi v stiski in najbolj ranljivih, ne glede na veroizpoved, etni?no pripadnost, kulturo. Da bi spodbudili to dr?o, so v katedrali postavili kip, ki predstavlja “Jezusa brezdomca”, da bi se vsak spomnil, da je »Kristus navzo? v revnih, marginaliziranih, razla??enih«.