SA国际传媒

SA国际传媒

Prva rektorica v zgodovini Univerze

Beccalli, ki je prva ?enska na tem polo?aju, je kon?ala ?tudij ekonomije in poslovnih ved ter je redna profesorica ekonomije finan?nih posrednikov na Fakulteti za ban?ni?tvo, finance in zavarovalni?tvo, kjer je bila od leta 2014 tudi dekanja. Dejala je, da je bil pogovor s pape?em »zelo prisr?en in spodbuden«. Sveti o?e je poudaril, da je potrebno mlade vzgajati »z umom, s srcem in z rokami« ter dodal, da imajo profesorji pomembno vlogo. Prav tako je spomnil, da ne smemo izgubiti »smisla za humor«. Rektorica se je svetemu o?etu zahvalila za njegovo stalno bli?ino Univerzi in mu predstavila ?tevilne projekte, ki jih nameravajo izvajati na svojih petih kampusih v Milanu, Brescii, Piacenzi, Cremoni in Rimu.

Kraj sre?anja in soo?anja, celostna formacija

Na vpra?anje kak?en prispevek ?eli Univerza dati v dana?nji multikulturni dru?bi, del katere sta tudi kriza vrednot ter tehnolo?ki razvoj, ki ponuja nove mo?nosti in hkrati odpira eti?na vpra?anja, je Beccalli odgovorila: »Katoli?ka univerza Srca Jezusovega ?eli biti predvsem kraj sre?anja, soo?anja med razli?nimi kulturami in disciplinami. Zato je krepitev dialoga, odprtosti in interdisciplinarnosti po mojem mnenju ena od prvih zna?ilnosti, ki danes zaznamujejo delovanje in poslanstvo Katoli?ke univerze. Drugi vidik je vrednotenje celostne formacije osebe, dosledno in kakovostno gojenje podro?ij, ki so lastna dvanajstim fakultetam, ki sestavljajo na?o Univerzo, hkrati pa omogo?ati ?tudentom, da rastejo kot osebe. Celostna formacija ne sme pozabiti na nobeno razse?nost, niti na duhovno, ki smo jo kot katoli?ka univerza poklicani spodbujati. Menim, da sta ta dialog in celostna formacija lahko zelo koristna za rast v ?ivljenju in poklicu vsakega posameznika, saj zagotavljata odprtost in trdnost, ki bosta diplomantom omogo?ili, da bodo v vsakdanjem ?ivljenju udejanjali vrednote, ki so jih prejeli na univerzi.«

Nudenje ?tipendij in usposabljanje u?iteljev

V nadaljevanju je rektorica spregovorila o vlogi in prizadevanjih Univerze na podro?ju vzgoje in izobra?evanja, ki je po njenih besedah dvojna: »Po eni strani lahko prispevamo s tem, da sprejmemo mlade, ki so trenutno dale? od univerzitetnega ?tudija, tudi iz ekonomskih razlogov. Gre za zagotavljanje ?tipendij, da bi dosegli tiste, ki so danes bolj na robu. V mislih imam na primer otroke, ki so se rodili v Italiji star?em iz tujine in morda nimajo mo?nosti, da bi ?tudirali: mi bi jim radi zagotovili primerne programe, pa tudi pomo? z ekonomskega vidika. Drugi prispevek, ki ga lahko nudi Univerza, pa je usposabljanje u?iteljev, delavcev na podro?ju ?olstva, da bi prepre?ili to izklju?evanje v vzgojno-izobra?evalnem sistemu. Gre za temeljni prispevek, saj imamo na voljo pripomo?ke razli?nih disciplin – od psihologije, vzgojnih ved in do vseh humanisti?nih znanj, ki jih gojimo na Katoli?ki univerzi –, ki so lahko najmo?nej?a protiute? za te te?ave.«

Mednarodni projekti: ?tudij in pomo? najrevnej?im

Univerza Srca Jezusovega prav tako deluje v skladu s priporo?ili pape?a Fran?i?ka v okro?nici Fratelli tutti, kjer je med drugim zapisal, da se nih?e ne more re?iti sam, ter pozval k medsebojni pomo?i dr?av in spodbujanju kulture sre?anja. Ob koncu intervjuja je tako Beccalli spregovorila o nekaterih mednarodnih projektih, posebej na podro?ju Sredozemlja in Afrike: »Menim, da mora biti Katoli?ka univerza Srca Jezusovega odprta svetu. In obstajajo razli?ni na?ini, na katere lahko razlagamo mednarodnost na?e univerze. Bolj klasi?en je ta, da se odpremo sporazumom, partnerstvom z univerzami v tujini, da bi omogo?ili na?im ?tudentom, da pridobijo na primer dvojno diplomo v sodelovanju s tujimi univerzami, ter tudi drugim ?tudentom, da pridejo k nam. Drugi na?in, ki je zame ?e posebej pomemben, pa je ta, da se odpremo najrevnej?im podro?jem sveta, zlasti Afriki. Razmi?ljamo o projektu "Na?rt Afrika". Z afri?kimi dr?avami ?e izvajamo razli?ne pobude na podro?ju zdravstva in ?tudija ekonomije, vendar se mi zdi pomembno ustvariti sinergijo med temi pobudami, da bi prispevali k razvoju v teh dr?avah. ?e bo znanje, ki ga gojimo, ?ir?e in se bo medsebojno povezovalo v korist teh podro?ij, bomo lahko bolj u?inkoviti. Danes je zahvaljujo? tehnologiji u?enje na daljavo la?je. To je eden izmed ciljev mojega mandata, saj lahko s povezovanjem razli?nih disciplin pozitivno vplivamo na ta revnej?a obmo?ja, od katerih se tudi mi lahko marsikaj nau?imo.«