Katoli?ke ustanove proti izpustu toplogrednih plinov
Andreja ?ervek - Vatikan
Od investiranja v podjetja, ki prispevajo k izpustu toplogrednih plinov, danes odstopa 47 verskih ustanov. Gre za katoli?ke, protestantke in judovske institucije v 21 dr?avah. Med katoli?kimi so tudi Komisija ?kofovskih konferenc Evropske unije, Karitas Azija in Zdru?enje katoli?kih duhovnikov ZDA. Gibanju se je do sedaj pridru?ilo ?e okoli 400 katoli?kih institucij.
Odlo?itev sledi operativnim smernicam o celostni ekologiji, ki so iz?le junija letos, ob peti obletnici pape?eve , pod naslovom Pot za skrb za skupen dom. Dokument je bil rezultat skupnega dela razli?nih vatikanskih dikasterijev, nekaterih ?kofovskih konferenc in katoli?kih organizacij. V njem katoli?ani in kristjani na splo?no najdejo smernice za zdrav odnos s stvarstvom. Med temi je tudi poziv, naj se izogibajo investiranju v podjetja, ki ?kodujejo ?love?ki ali dru?beni ekologiji, na primer preko podpore splava ali trgovine z oro?jem, ali pa okoljstveni ekologiji, na primer preko izpustov toplogrednih plinov.
Del pobude odstopanja od vlaganj v toplogredne pline je tudi Komisija ?kofovskih konferenc Evropske unije. Generalni tajnik Manuel Enrique Barrios Prieto je tudi druge ustanove pozval, naj se pridru?ijo temu gibanju, da bi »skupaj naredili konkretne korake za re?itev podnebne krize«. Po njegovih besedah je prizadevanje za uresni?evanje Pari?kega sporazuma o podnebnih spremembah pomembno. Re?itev podnebne krize bo ?love?ko dru?ino obvarovala pred nevarnostmi sveta, katerega ozra?je se vedno bolj segreva. Zato je odlo?no delovanje sedaj bistveno, je zatrdil Prieto. Inger Andersen, izvr?na direktorica okoljskega programa pri ZN in generalna podsekretarka ZN, pa je izjavila, da »je ekonomska mo? verstev, ki je usmerjena v odgovorna vlaganja in v zeleno ekonomijo, lahko pomembno gibalo pozitivne spremembe in spodbuda za druge«.
V ospredju dokumenta Pot za skrb za skupen dom je sporo?ilo okro?nice Laudato si': vse je med seboj povezano, ne obstajajo lo?ene krize, ampak ena sama in kompleksna dru?beno-okoljska kriza, ki zahteva dejansko ekolo?ko spreobrnjenje. Poudarjena je potreba po ekolo?kem spreobrnjenju in po preoblikovanju miselnosti, ki vodi v skrb za ?ivljenje in stvarstvo, k dialogu z drugimi in k zavedanju, da so svetovni problemi med seboj mo?no povezani.
Prizadevanje katoli?anov za ?isto in obnovitveno energijo je ?e sicer del dru?benega nauka Cerkve. Pape? Pavel VI. je pred petdesetimi leti izpostavil, da je »vse organsko prepleteno« v skladu z »ljube?im na?rtom Stvarnika«, ter ?e takrat opozarjal pred nevarnostjo »prave ekolo?ke katastrofe«.
Tudi pape? Fran?i?ek v okro?nici iz leta 2015 poudari, da je vse med seboj povezano ter spregovori o kompleksni krizi, ki je tako socialna kot okoljstvena: »Ko govorimo o 'okolju', izpostavljamo ?e neki drugi odnos: tisti med naravo in dru?bo, ki v njej prebiva. To nam prepre?uje, da bi na naravo gledali kakor na nekaj, kar je od nas lo?eno, ali kot na goli okvir na?ega ?ivljenja. V naravo smo vklju?eni, njen del smo in z njo smo pre?eti. Razlogi, zaradi katerih je neki kraj onesna?en, zahtevajo analizo delovanja dru?be, njene ekonomije, obna?anja, njenih na?inov dojemanja stvarnosti. Glede na obseg sprememb ni ve? mogo?e najti ustreznega in za vsak posamezen del problema lo?enega odgovora. Poglavitno je, da i??emo celostne re?itve, ki upo?tevajo vplivanje naravnih sistemov med seboj in z dru?benimi sistemi. Ni dveh med seboj lo?enih kriz, okoljske na eni in dru?bene na drugi strani, temve? le ena med seboj prepletena dru?beno-okoljska kriza. Smernice za re?evanje terjajo celosten pristop v boju proti rev??ini, pri vra?anju dostojanstva izklju?enim in tudi pri ukvarjanju z naravo« (Laudato si', 139).
Sicer pa se bo o inovativnih na?inih, preko katerih lahko katoli?ani razvijajo trajnostno ekonomijo, govorilo na mednarodni konferenci Fran?i?kova ekonomija, ki je predvidena za 19. november. Med udele?enci bodo v prvi vrsti mladi.
