SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

Dokument o celostni ekologiji, pri pripravi katerega so sodelovali razli?ni vatikanski dikasteriji, nekatere ?kofovske konference in katoli?ke organizacije, v ospredje postavlja glavno sporo?ilo okro?nice Laudato si': vse je med seboj povezano, ne obstajajo lo?ene krize, ampak ena sama in kompleksna dru?beno-okoljska kriza, ki zahteva dejansko ekolo?ko spreobrnjenje. ?eprav je dokument nastal pred za?etkom pandemije, je ?e kako aktualen v okviru sedanje situacije, ki ga povzro?a ?irjenje koronavirusa.

Poziv k ekolo?kemu spreobrnjenju

Besedilo takoj na za?etku poudarja potrebo po ekolo?kemu spreobrnjenju, preoblikovanju miselnosti, ki vodi v skrb za ?ivljenje in stvarstvo, k dialogu z drugim in k zavedanju, da so svetovni problemi med seboj mo?no povezani. Predlaga se ovrednotenje iniciativ, kot je »?as za stvarstvo«, a tudi meni?kih izro?il, pri katerih odkrivamo kontemplacijo, molitev, delo in slu?enje. Pomembna je celostna vzgoja, da bi se vlagalo v poznavanje vezi med osebnim, dru?benim in okoljskim ravnovesjem. Dokument izpostavlja sredi??nost ?ivljenja in ?love?ke osebe, kajti »ni mogo?e braniti narave, ?e se ne brani vsakega ?love?kega bitja«. Med novimi generacijami naj se razvija pojem »greh proti ?love?kemu ?ivljenju«, da bi se tudi na ta na?in proti »kulturi odmetavanja« borili s »kulturo skrbi«. Velik poudarek je narejen na dru?ini kot »protagonistu celostne ekologije«. Osnovana na temeljnih na?elih »ob?estva in rodovitnosti«, dru?ina lahko postane »prednostni vzgojni prostor, kjer se u?i spo?tovati ?love?ka bitja in stvarstvo«. Dr?ave so torej pozvane k podpiranju politik, ki vlagajo v dru?ino.

Vzgoja in izobra?evanje bistvena

Isto?asno so tudi ?ole povabljene, naj v sredi??e postavijo razvijanje sposobnosti razlo?evanja, kriti?ne misli in odgovornega delovanja. Pri tem sta v ospredju predvsem dva napotka: olaj?ati povezavo dom-?ola-?upnija ter za?eti projekte formacije za »ekolo?ko dr?avljanstvo«, torej med mladimi pospe?evati »novi model odnosov«, ki presega individualizem in daje prednost solidarnosti, odgovornosti in skrbi. Enako velja tudi za univerze: njihovo trojno poslanstvo pou?evanja, raziskovanja in slu?enja dru?bi se mora vrteti okoli nosilne osi, kar je celostna ekologija, pri tem pa ?tudente spodbujati, da si bodo pri svojem poklicu prizadevali za »pozitivne okoljske spremembe«. Izpostavlja se pomen »?tudija teologije stvarstva, v odnosu ?loveka s svetom«, zavedajo? se dejstva, da skrb za stvarstvo zahteva »permanentno edukacijo«, pravi »edukativni pakt« med vsemi vpletenimi.

»Prizadevanje za skrb za skupen dom je del kr??anskega ?ivljenja« in torej ne gre za neko sekundarno opcijo. Skrb za skupen dom je »izvrstno okolje« za dialog in sodelovanje, tako ekumensko kot medversko. Verstva lahko namre? s svojo modrostjo spodbujajo ?ivljenjski slog, ki je »kontemplativen in zmeren« in vodi v »zaustavitev uni?evanja planeta«.

Ekologija medijev

Prvi del dokumenta se sklene s poglavjem o komunikaciji in njeni »pomembni analogiji« s skrbjo za skupen dom. Oboje namre? temelji na »ob?estvu, odnosu in povezanosti«. V zvezi z »ekologijo medijev« so sredstva obve??anja pozvana pokazati na povezave med »?love?ko usodo in naravnim okoljem« ter na ta na?in dr?avljane spodbujati k odgovornosti ter se zoperstavljati »fake news«.

Na za?etku drugega dela dokumenta je tema o prehranjevanju in pape?eve besede: »Hrana, ki se me?e stran, je kakor ?e bi jo kradli revnim.« Odmetavanje hrane je opredeljeno kot nepravi?no dejanje. V ospredju je poziv k pospe?evanju k »spremenjenemu in trajnostnemu« kmetijstvu, ki ??iti male proizvajalce in naravne vire. Prav tako je nujna vzgoja za zdravo prehranjevanje, tako v smislu kakovosti kot koli?ine. Poziva se tudi k nasprotovanju velikim kmetijsko-industrijskim projektom, ki povzro?ajo onesna?evanje. Za??ita biotske raznovrstnosti je bistvena. Enak poziv je najti tudi v poglavju o vodi, do katere dostop je »temelja ?lovekova pravica«. Tudi v tem primeru je pomembno izogibati se odpadkom ter odstraniti utilitaristi?ne kriterije, ki vodijo v privatizacijo vode kot naravne dobrine.

Kro?na ekonomija

V sredi??u celostne ekologije so tudi morja in oceani, ki so »modra plju?a planeta«. Z njimi se mora ravnati na osnovi skupnega dobrega za celotno ?love?ko dru?ino in z vidika subsidiarnosti. Dokument izpostavlja »kro?no ekonomijo«, ki ni usmerjena v pretirano izkori??anje produktivnih virov, ampak v njihovo dolgoro?no vzdr?evanje, tako da se jih bo lahko ponovno uporabilo. Treba je prese?i sam pojem »odpadka«, kajti vse ima neko vrednost. A to bo mogo?e samo na podlagi interakcije med tehnolo?ko inovacijo, vlaganjem v trajnostno infrastrukturo in rastjo produktivnosti virov. Prav tako se govori o zasebnem sektorju, ki mora delovati transparentno v verigi oskrbovanja z ?ivili. Za?elena je reforma subvencioniranja fosilnih goriv in obdav?enje izpustov CO2. Kar se ti?e podro?ja dela besedilo govori o pospe?evanju trajnostnega dru?beno-ekonomskega razvoja, da bi se tako izkoreninilo rev??ino. Zahteva se ovrednotenje dru?beno-poklicnega usposabljanja v korist oseb, ki so dru?beno izklju?ene. Poudarja se pomen dostojnega dela, pravi?ne pla?e, boja proti otro?kemu delu in sivemu gospodarstvu. Poudarek je na vklju?ujo?i ekonomiji, promociji dru?inskih vrednot in materinstva. Prav tako se poziva k prepre?evanju in izkoreninjenju »novih oblik su?enjstva«, kot je trgovina z ljudmi.

Finan?ni sistem

Tudi svet financ mora opraviti svoj del, pri tem pa se usmeriti na »primat skupnega dobrega« ter se zavzemati za konec rev??ine. »Sama pandemija covida-19 ka?e, kako je treba postaviti pod vpra?aj sistem, ki zmanj?uje splo?no blaginjo ali ki omogo?a velike spekulacije tudi pri hudih nesre?ah, ki se zgrinjajo na najrevnej?e,« pi?e v dokumentu. Zapreti dav?ne oaze, sankcionirani finan?ne institucije, ki so vpletene v ilegalne dejavnosti, zapolniti razliko med kdo ima dostop do kredita in kdo ne – je le nekaj predlogov, ki so nakazani skupaj s spodbudo k pospe?evanju »upravljanja z dobrinami Cerkve, ki temelji na transparentnosti, doslednosti in pogumu« ter upo?teva celostni in trajnostni vidik.

Primat civilne dru?be

Na podro?ju institucij dokument izpostavlja »primat civilne dru?be«. Ravno njej morajo slu?iti politika, vlade in administracija. Poziva se h globalizaciji »temeljne, socialne in udele?bene demokracije«, k dolgoro?ni viziji, ki sloni na pravi?nosti in morali, ter k boju proti korupciji. Pomembno je podpirali dostop do pravi?nosti za vse, tudi za revne, izklju?ene in marginalizirane, preudarno premisliti zaporni?ki sistem ter vlagati v rehabilitacijo obsojenih, predvsem mladih. Besedilo se zaustavi tudi pri zdravju, ki je opredeljeno kot »vpra?anje nepristranskosti in dru?bene pravi?nosti«, pri ?emer se poudarja pomembnost pravice do zdravstvene oskrbe. »So?asno z razpadanjem ekolo?kih mre? razpadajo tudi socialne mre?e in v obeh primerih posledice pla?ujejo najrevnej?i.« Predlaga se opredelitev nevarnosti, ki so povezane z »naglim ?irjenjem virusnih in bakterijskih epidemij« ter vlaganje v paliativne oskrbe.

Novi razvojni model

Ob koncu se dokument dotakne ?e klimatskega vpra?anja, ki ima veliko okoljsko, eti?no, politi?no in dru?beno pomembnost, pri ?emer se ponovno opozori na najrevnej?e osebe. Na prvem mestu je torej potreben »novi razvojni model«, ki bo povezal boj proti podnebnim spremembam in boj proti rev??ini, v skladu z dru?benim naukom Cerkve. Zavedajo? se, da sami ne moremo delovati, je v ospredje postavljeno skupno prizadevanje za trajnostni razvoj z »nizko vsebnostjo ogljika«, s ?imer bi se zmanj?alo izpust toplogrednih plinov. Med konkretnimi predlogi je na tem mestu izpostavljeno pogozdovanje obmo?ij kot je Amazonija.

Zadnje poglavje je posve?eno vatikanski mestni dr?avi. Nakazana so ?tiri operativna podro?ja, kjer se naj izvajajo smernice iz okro?nice Laudato si': za??ita okolja, za??ita vodnih virov, skrb za zelene povr?ine in poraba energetskih virov.