SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

Pravica nekaterih do trgovskih dejavnosti ne more biti nad pravicami naroda in nad dostojanstvom revnih. ?ibkost svetovnih sistemov pred pandemijo je pokazala, da vsega ni mogo?e re?iti s svobodo trga. Trg sam ne bo re?il ni?esar, ?eprav nas ho?ejo prepri?ati v to dogmo o neoliberalni veri. Gre za nekaj misli iz pape?eve tretje okro?nice Fratelli tutti, ob katerih lahko vidimo, kako je poleg politi?nega vpra?anja v sredi??u pape?evega dokumenta o bratstvu in dru?benem prijateljstvu tudi vpra?anje bolj?e ekonomije.

Tveganja in odkloni trga

Docentka politi?ne ekonomije s. Alessandra Smerilli, ki je tudi koordinatorka delovne skupine za ekonomijo pri vatikanski komisiji za covid-19, trdi, da socialna okro?nica pape?a Fran?i?ka ne nasprotuje trgu, ampak nasprotuje njegovim odklonom. Za Radio Vatikan pojasni, kako je pandemija pokazala, da so kriteriji za u?inkovitost trga nezadostni in da se trg in finance morajo vrniti k svoji izvorni poklicanosti, kar je pomo? in podpora najrevnej?ih.

S. Smerilli izpostavi nevarnost napa?nih interpretacij pape?eve socialne okro?nice. »Dokument nikakor ne nasprotuje trgu, ampak poudarja njegove odklone. Opozarja na tveganja trga, ki ni ve? tak, kot bi moral biti, in zato govori o neoliberalizmu. V zadnjih letih smo bili pri?a postopnemu prodiranju trga tudi na podro?ja, kjer je upravljanje z nekaterimi skupnimi dobrinami bilo skupno. Tak?ne odklone obsoja pape?, ki nam isto?asno poka?e, kako je ravno pandemija postavila v ospredje to, kar je bilo prej te?ko razumeti: trg sam ne more re?iti vsega.«

V preteklih mesecih smo lahko videli, na primer na zdravstvenem podro?ju, da ?e je trgu dodeljenega preve? prostora, se znajdemo nepripravljeni pri spoprijemanju z izrednimi razmerami, kot je pandemija, pri ?emer s. Smerilli opozori, da so se zdravstveni stro?ki v zadnjih letih pove?ali bolj kot pa svetovni BDP. Svetovni bruto proizvod je v povpre?ju rastel za 2,8 %, zdravstveni stro?ki pa v povpre?ju za 4 %. Stro?ki so se torej pove?ali, a v smeri nenalezljivih bolezni, kroni?nih bolezni, individualnih zavarovanj, medtem ko bi za primere, kot je virus, potrebovali kolektivna zagotovila. »V resnici potrebujemo stro?ke, ki se na prvi pogled zdijo neu?inkoviti. Za pravila trga in njegovo u?inkovitost pa je zgre?eno imeti ve? mest v intenzivni terapiji, ko to ni treba, in tako se jih ukinja. V okro?nici Fratelli tutti pape? pravi, da ?e nam je mar za skupno dobro, ne smemo sprejeti samo kriterijev u?inkovitosti, kar nam je pokazala tudi pandemija. Trg funkcionira dobro, ko je civiliziran, torej gradi civiliziranost, in ko je koordiniran tudi na politi?ni ravni.«

Finance postaviti nazaj na temelj sre?anja

Pape? v okro?nici izpostavlja, da ni mogo?e misliti samo na rast in profit. Spomni, da je finan?na kriza 2007/2008 bila izgubljena prilo?nost za reformo ekonomije v eti?nem smislu. S. Smerilli zatrdi, da to velja predvsem za finance. Pritrdi pape?evi trditvi, da iz krize ne moremo priti enaki, ali pridemo bolj?i ali slab?i. »Morda smo iz krize leta 2007 pri?li slab?i, na ekonomskem in finan?nem podro?ju. Pandemija bi nam morala dati protitelesa, da bi pri?li ven bolj?i in torej tudi financam povrnili njihovo izvorno poklicanost,« meni Smerillijeva in se sklicuje na video sporo?ilo pape?a Fran?i?ka, ki ga je pred kratkim namenil ZN. V njem jasno poziva, naj se ukinejo dav?ne oaze. »Nujno je, da se finance ponovno utemelji na sre?anju. Pri tem pride nazaj izvorna fran?i?kanska poklicanost, ki je bila navdih za posojilnice. To so bile finan?ne ustanove, ki so nastale ravno z namenom pomagati najrevnej?im. In to je namre? prava poklicanost financ: omogo?iti sre?anje med tistim, ki ima ideje, in tistim, ki ima denar, a v dolo?enem trenutku ne ve, kako ga investirati.«

Vpra?anje ?ensk

V 23. paragrafu socialne okro?nice pape? Fran?i?ek zapi?e, da je »organizacija dru?b po svetu ?e dale? od jasnega odra?anja, da imajo ?enske popolnoma isto dostojanstvo in iste pravice kot mo?ki. Z besedami se pritrjuje dolo?enim stvarem, a odlo?itve in realnost vpijeta neko drugo sporo?ilo.« Kot dodaja s. Smerilli, ko pape? v okro?nici ve?krat spregovori o tej temi, »vztraja, da enakost na ravni pravic, ?love?kega dostojanstva, mora z besed preiti na dejanja«. Dotakne se polemik, ki so pred izdajo okro?nice njen naslov ozna?ili kot diskriminacijski, ter poudari, da je bilo na razli?ne na?ine in s strani mnogih 

pojasnjeno, da gre pri besedi »fratelli« (bratje) za natan?no navajanje sv. Fran?i?ka, in torej pomeni tako brate kot sestre. »Po moje ?e dejstvo, da je samo naslov spro?il tak?no razpravo, ka?e, da je tema vro?a, zelo v ospredju in se je je treba lotiti. Nedvomno je treba narediti korake naprej ne samo v Cerkvi, kajti gre za kulturno temo,« trdi Smerillijeva.

Pripomni, da je pape? to pot v cerkvenem okolju zelo dobro nakazal v dokumentu Evangelii gaudium, ko je pod ?tevilko 103 zapisal, da »je treba ?e raz?iriti prostor za u?inkovito ?ensko navzo?nost v Cerkvi«, ter dodal, da  je »?enski genij nepogre?ljiv v vseh izraznih oblikah dru?benega ?ivljenja. Zato mora biti navzo?nost ?ensk zajam?ena tudi na podro?ju dela, prav tako tudi na razli?nih mestih, kjer sprejemajo pomembne odlo?itve«. S to prvo apostolsko spodbudo je bila ta pot dobro za?eta. »Je pa jasno, da se v logiki spodbujanja procesov bolj kot zavzemanje prostorov – kar je eno od pomembnej?ih na?el nauka pape?a Fran?i?ka – danes opa?a potreba po ?enskem pogledu tudi o temi bratstva. Kot ?enske moramo stopiti naprej, ne smemo se bati, ko ponujamo te poglede.«

Pape? Fran?i?ek je avgusta imenoval ?est ?ensk laikinj za ?lanice vatikanskega Sveta za ekonomijo. S. Smerilli doda, da je podobne odlo?itve sprejel ?e velikokrat in s tem pokazal, da se ne ?eli zaustaviti samo pri na?elnih trditvah. Tudi njo je imenoval za svetovalko Dr?ave mesta Vatikan, kar je prvi?, da je bila imenovana ?enska. »Verjamem, da je pomembna tema preiti z besed in dejanj pape?a Fran?i?ka k prizadevanju v vseh celicah Cerkve: krajevna Cerkev, gibanja, zdru?enja, laikat … Na vseh cerkvenih poteh in zavojih je po eni strani potrebno ponuditi te ?enske poglede, po drugi strani pa jih sprejeti in hoditi skupaj,« sklene s. Smerilli.