SA国际传媒

Homilija ob za?etku zasedanja XVI. ?kofovske sinode (2. oktober 2024)

S to evharistijo na dana?nji liturgi?ni spomin svetih angelov varuhov, se za?enja plenarno zasedanje ?kofovske sinode. Ko poslu?amo to, kar nam pri?epetava Bo?ja beseda, lahko za izhodi??e na?ega razmi?ljanja vzamemo tri podobe: glas, zato?i??e in otroka.

Glas. Na poti v obljubljeno de?elo Bog ljudem svetuje, naj poslu?ajo »glas angela«, ki ga je On poslal (prim. 2 Mz 23,20-22). To je podoba, ki se nas dotakne od blizu, saj je tudi sinoda pot, na kateri nam Gospod v roke polaga zgodovino, sanje in upanje velikega ljudstva: sester in bratov, razpr?enih po vsem svetu, ki jih o?ivlja ista vera, spodbuja ista ?elja po svetosti, da bi z njimi in zanje posku?ali razumeti, po kateri poti naj gremo, da bi pri?li tja, kamor nas ho?e popeljati On. Toda kako lahko mi prisluhnemo »angelovemu glasu«?

Eden od na?inov je zagotovo ta, da s spo?tovanjem in pozornostjo, v molitvi in v lu?i Bo?je besede pristopimo k vsem prispevkom, zbranim v teh treh letih dela, izmenjave, soo?anja in potrpe?ljivega prizadevanja za o?i??enje uma in srca. Gre za to, da s pomo?jo Svetega Duha prisluhnemo in razumemo glasove, to je zamisli, pri?akovanja, predloge, da bi skupaj razlo?evali Bo?ji glas, ki govori Cerkvi (prim. Renato Corti, Quale prete). Kot smo ?e ve?krat spomnili, na?e zasedanje ni parlamentarna seja, ampak prostor poslu?anja v ob?estvu, kjer, kot pravi sveti Gregor Veliki, tisto, kar ima nekdo v sebi kot del, drugi poseduje v celoti, in ?eprav imajo nekateri posebne darove, vse pripada bratom v »ljubezni Duha« (prim. Homilije o evangelijih, XXXIV).

A da bi do tega pri?lo, je potreben pogoj: da se osvobodimo tistega, kar v nas in med nami lahko prepre?uje, da bi »ljubezen Duha« lahko ustvarila harmonijo v razli?nosti. Gospodovega Duha ni zmo?en sli?ati tisti, ki si arogantno domi?lja in trdi, da ima do njega izklju?no pravico (prim. Mr 9,38-39). Vsako besedo je treba sprejeti s hvale?nostjo in preprostostjo, da postane odmev tega, kar je Bog dal v korist bratov (prim. Mt 10,7-8). Konkretno, pazimo, da svojih prispevkov ne spremenimo v trditve, ki jih je treba zagovarjati, ali v programe, ki jih je treba vsiljevati, ampak jih ponudimo kot darove, ki jih je treba podeliti, in bodimo tudi pripravljeni ?rtvovati celo tisto, kar je posamezno, ?e s tem lahko skupaj ustvarimo nekaj novega, kar je v skladu z Bo?jim na?rtom. Sicer se bomo zaprli v pogovore med gluhimi, kjer vsak posku?a »speljati vodo na svoj mlin«, ne da bi prisluhnil drugim, predvsem pa ne da bi prisluhnil Gospodovemu glasu.

Re?itev za te?ave, s katerimi se soo?amo, nimamo mi, On pa jih ima (prim. Jn 14,6). In ne pozabimo, da se v pu??avi ne ?ali: ?e ne poslu?amo vodnika in si domi?ljamo, da smo samozadostni, lahko umremo od lakote in ?eje ter s seboj potegnemo ?e druge. Prisluhnimo torej Bo?jemu glasu in glasu njegovega angela, ?e zares ?elimo varno nadaljevati pot kljub omejitvam in te?avam (prim. Ps 23,4).

In to nas pripelje do druge podobe: zato?i??a. Gre za simbol kril, ki varujejo: »S svojimi krili te pokrije, pod njegove peruti se zate?e?« (Ps 91,4). Krila so mo?no sredstvo, ki lahko s svojimi silovitimi gibi telo dvigne od tal. A ?eprav mo?na, se lahko tudi spustijo in zlo?ijo, postanejo ??it in prijetno gnezdo za mladi?e, ki potrebujejo toplino in za??ito.

To je simbol tega, kar Bog dela za nas, hkrati pa je to tudi zgled, ki mu moramo slediti, zlasti v tem ?asu zasedanja. Med nami, dragi bratje in sestre, je veliko mo?nih, dobro pripravljenih ljudi, ki so se sposobni dvigniti v vi?ave z ?ivahnimi gibi razmi?ljanja in sijajnimi spoznanji. Vse to je bogastvo, ki nas bodri, spodbuja in v?asih sili k bolj odprtemu razmi?ljanju in odlo?nemu napredovanju, hkrati pa nam pomaga, da tudi pred izzivi in te?avami ostanemo trdni v veri. Odprto srce, srce v dialogu. Srce, ki je zaprto v lastna prepri?anja, ne prihaja od Gospodovega Duha, ni od Gospoda. Odpreti se je dar. Je dar, ki ga je treba ob primernem ?asu zdru?iti z zmo?nostjo, da sprostimo mi?ice in se pripognemo, da se drug drugemu ponudimo kot prijazen objem in zavetje: da smo, kot je dejal sveti Pavel VI., »hi?a [...] bratov, delavnica intenzivnega dela, soba zadnje ve?erje gore?e duhovnosti« (govor predsedni?kemu svetu C.E.I., 9. maj 1974).

Tu se bo vsak po?util svobodnega, da se izra?a toliko bolj spontano in svobodno, kolikor bolj bo okoli sebe zaznal prisotnost prijateljev, ki ga imajo radi in ga spo?tujejo, cenijo in ?elijo prisluhniti temu, kar ima povedati. To za na ni le neka tehnika za »olaj?anje« dialoga ali dinamika komunikacije v skupini: sprejeti, za??ititi, skrbeti je dejansko del same narave Cerkve, ki je po svoji poklicanosti gostoljuben kraj zbiranja, kjer »kolegialna ljubezen zahteva popolno harmonijo, iz katere izhajajo njena moralna mo?, duhovna lepota in zglednost«. Beseda harmonija je zelo pomembna. Ni ve?ine, ni manj?ine; to je lahko prvi korak naprej. Kar je pomembno in temeljnega pomena, je harmonija, ki jo lahko ustvari le Sveti Duh. On je u?itelj harmonije, ki lahko z mnogimi razlikami ustvari en sam glas, iz mnogih razli?nih glasov. Pomislimo na binko?tno jutro, kako je Duh ustvaril harmonijo iz razlik. Cerkev potrebuje »mirne in odprte kraje«, ki jih je treba ustvariti predvsem v srcih, da bi se vsak ?util sprejetega kot otrok v naro?ju svoje matere (prim. Iz 49,15; 66,13) in kot otrok, ki ga o?e dvigne k svojemu licu (prim. Oz 11,4; Ps 103,13).

Tako pridemo do tretje podobe: otroka. V evangeliju je Jezus tisti, ki otroka »postavi v sredino«, ga poka?e u?encem in jih povabi, naj se spreobrnejo in postanejo majhni kot on. Vpra?ali so ga, kdo je najve?ji v nebe?kem kraljestvu, on pa jim odgovori, naj postanejo majhni kot otrok. A ne samo to: doda ?e, da s tem, ko sprejmejo otroka v njegovem imenu, sprejmejo njega (prim. Mt 18,1-5).

Ta paradoks je za nas temeljnega pomena. Sinoda glede na svoj pomen od nas v nekem smislu zahteva, da smo »veliki« v mislih, srcu in pogledu, saj so vpra?anja, ki jih je treba obravnavati, »velika« in ob?utljiva, scenariji, v katera so ume??ena, pa so ?iroki, univerzalni. Toda prav zaradi tega si ne smemo dovoliti, da bi odvrnili pogled od otroka, ki ga Jezus ?e naprej postavlja v sredi??e na?ih sre?anj in delovnih miz, da bi nas opomnil, da je edini na?in, da smo kos nalogi, ki nam je zaupana, ta, da postanemo majhni in se kot take poni?no sprejmemo.

Ne pozabimo, da nam Bog prav s tem, ko postane majhen, »poka?e, kaj je prava veli?ina, kaj pomeni biti Bog« (Benedikt XVI., homilija na praznik Gospodovega krsta, 11. januar 2009). Ni naklju?je, da Jezus pravi, da angeli otrok »vedno gledajo obli?je O?eta, ki je v nebesih« (Mt 18,10), da so torej kot »teleskop« O?etove ljubezni.

Bratje in sestre, nadaljujmo to cerkveno pot s pogledom, usmerjenim v svet, saj je kr??anska skupnost vedno v slu?bi ?love?tva, da bi vsem oznanjala veselje evangelija. To potrebujemo zlasti v tej dramati?ni uri na?e zgodovine, ko vetrovi vojne in ogenj nasilja ?e naprej uni?ujejo celotna ljudstva in dr?ave.

Da bi na pripro?njo Device Marije prosili za dar miru, bom prihodnjo nedeljo ?el v baziliko Marije Velike, kjer bom molil sveti ro?ni venec in se na Devico obrnil z iskreno pro?njo. ?e je mogo?e, prosim tudi vas, ?lane sinode, da se mi ob tej prilo?nosti pridru?ite.

Naslednji dan, 7. oktobra, pa vse prosim, da ?ivimo dan molitve in posta za mir na svetu.

Hodimo skupaj. Prisluhnimo Gospodu. Naj nas vodi lahni ?epet Duha.