SA国际传媒

Pape? Fran?i?ek

Gre za argument, ki je bil zelo priljubljen pri njegovih sodobnikih. V glavnem se ga je povezovalo s spolnjevanjem obredov in pravil obna?anja za prepre?evanje kakr?nega koli stika s stvarmi ali osebami, ki so jih imeli za ne?iste in v primeru, ?e je do tega pri?lo, za odstranitev »made?a«. ?lo je skoraj za obsedenost nekaterih vernikov tistega ?asa: ?istost, ne?istost.

Nekateri pismouki in farizeji, ki so obsedeno in strogo spo?tovali te predpise, so obsodili Jezusa, da dovoljuje svojim u?encem prijemanje hrane z neumitimi rokami (prim. Mr 7,2). Jezus pa je izkoristil to o?itanje farizejev njegovim u?encem, da bi nam spregovoril o pomenu »?istosti«.

?istost – pravi Jezus – ni vezana na zunanje obrede, ampak zlasti na notranja nagnjenja. Da bi bili ?isti, ni? ne pomaga ve?kratno umivanje rok, ?e pa se potem gojijo v notranjosti zla ?utenja kot pohlep, zavist in napuh, ali slabi nameni kot je zvija?a, tatvina, izdaja in bogokletje (prim. Mr 7,21-22). Jezus pritegne pozornost na to, da se varujemo ritualizma, ki ne pomaga rasti v dobrem, ?e ve?, v?asih lahko pripelje do tega, da zanemarjamo ali celo opravi?ujemo v sebi in v drugih izbire in dr?e, ki so nasprotne dejavni ljubezni, ki ranijo du?o in zaprejo srce.

In to, bratje in sestre, je pomembno tudi za nas. Ne more se, na primer priti ven od svete ma?e in se ustaviti ?e na prostoru pred cerkvijo ter takoj za?eti z zlobnim in neusmiljenim opravljanjem o vsem in o vseh. To opravljanje uni?uje srce, uni?uje du?o. Tega ne sme? po?eti. Gre? k ma?i in potem na vhodu po?ne? te stvari. Gre za zelo slabo stvar. Ali pa se kazati pobo?ne med molitvijo, potem pa doma z hladnostjo in oddaljenostjo obravnavati svoje doma?e ali zanemarjati ostarele star?e, ki potrebujejo pomo? in dru?bo (prim. Mr 7,10-13). Gre za dvojno ?ivljenje, ki se ga ne sme (?iveti). To je to, kar so po?eli farizeji. Zunanja ?istost brez dobrih dr?, dr? usmiljenja do drugih. Ali ne sme se biti na videz zelo korektni z vsemi, se morda celo ukvarjati s prostovoljstvom ali opraviti kak?no filantropi?no gesto, potem pa v notranjosti gojiti sovra?tvo do drugih, zani?evati reve?e in zadnje ali pa se nepo?teno obna?ati med svojo slu?bo.

?e delamo tako, se odnos z Bogom skr?i na zunanje geste, znotraj pa se ostane neprodu?en za o?i??ujo?e delovanje njegove milosti, zadr?ujo? se pri mislih, sporo?ilih in obna?anjih, ki so brez ljubezni. Mi smo ustvarjeni za nekaj drugega. Ustvarjeni smo za ?istost ?ivljenja, za ne?nost, za ljubezen.

Vpra?ajmo se torej: ?ivim dosledno svojo vero, torej to, kar po?nem v cerkvi, sku?am z istim duhom po?eti zunaj? S svojimi ?ustvi, besedami in dejanji ustvarjam v svoji bli?ini in v spo?tovanju bratov to, kar izgovarjam v molitvi? Premislimo to.

Marija, Mati naj?istej?a, naj nam pomaga napraviti iz na?ega ?ivljenja z ob?uteno in prakti?no ljubeznijo bogoslu?je, ki bo v?e? Bogu (prim. Rim, 12,1).