SA国际传媒

VATICAN NEWS

»Pri?el je ?as, da zaklju?imo dolgo in kompleksno zgodovino o duhovnih fenomenih Med?ugorja. Gre za zgodovino, v kateri so bila mnenja ?kofov, teologov, komisij in analitikov razli?na«. S temi besedami se za?ne »Kraljica miru«, nota o duhovni izku?nji, povezani z Med?ugorjem, ki sta jo podpisala kardinal Víctor Manuel Fernández in msgr. Armando Matteo, prefekt in tajnik doktrinarnega oddelka Dikasterija za nauk vere. Besedilo, ki ga je odobril pape? Fran?i?ek 28. avgusta, priznava dobrobit duhovnih sadov, povezanih z med?ugorsko izku?njo, in poobla??a vernike, da se tega dr?ijo – kot dolo?ajo nove Norme za razlo?evanje teh pojavov –, saj se je »zgodilo veliko pozitivnih sadov in med Bo?jim ljudstvom se niso raz?irili nobeni negativni ali tvegani u?inki«. Na splo?no je bilo tudi mnenje o sporo?ilih pozitivno, kljub nekaterim pojasnilom nekaterih izrazov. Poudarjeno je tudi, da »sklepi te opombe ne pomenijo sodbe o moralnem ?ivljenju domnevnih vidcev« in da v vsakem primeru duhovni darovi »ne zahtevajo nujno moralne popolnosti vpletenih ljudi, da bi u?inkovali«.

Pozitivni sadovi

Kraji, povezani s fenomenom Med?ugorje, so cilji romanj z vsega sveta. »Pozitivni sadovi se ka?ejo predvsem kot spodbujanje zdrave prakse verskega ?ivljenja« v skladu z izro?ilom Cerkve. So ljudje, ki so odkrili ali ponovno odkrili vero. Zaznanih je »veliko spreobrnjenj«; vrnitev k spovedi in zakramentalnemu ob?estvu, ?tevilni poklici, »mnoge sprave med zakonci in prenova zakonskega in dru?inskega ?ivljenja«. »Treba je omeniti – beremo v Noti – da se tak?ne izku?nje pojavljajo predvsem v okviru romanj na kraje prvotnih dogodkov in ne med sre?anji z »vidci«, pri udele?itvi  domnevnih prikazovanj«. Poro?a se tudi o »?tevilnih ozdravitvah«. ?upnija malega hercegovskega mesta je kraj adoracije, molitve, seminarjev, duhovnih vaj, dru?enja mladih in »zdi se, da ljudje hodijo v Med?ugorje predvsem obnovit svojo vero in ne zaradi dolo?enih konkretnih pro?enj«. Pojavila so se tudi dela dejavne ljubezni, s katerimi se skrbi za sirote, odvisnike od drog, invalide. Opa?a se tudi navzo?nost skupin pravoslavnih kristjanov in muslimanov.

Sporo?ilo miru

Nota Dikasterija se nadaljuje s preu?evanjem osrednjih vidikov sporo?il, za?en?i z mirom, razumljenim ne le kot odsotnost vojne, ampak tudi v duhovnem, dru?inskem in dru?benem smislu. Najbolj izviren naslov, ki si ga Gospa pripisuje, je pravzaprav »Kraljica miru«. »Tukaj sem se predstavila kot Kraljica miru, da bi vsem povedala, da je mir nujen za re?itev sveta. Samo v Bogu lahko najdemo pravo veselje, iz katerega izhaja pravi mir. Zato prosim za spreobrnjenje« (16. 6. 1983). Gre za mir, ki je sad ?ivete dejavne ljubezni, ki »vklju?uje tudi ljubezen do tistih, ki niso katoli?ani«. Gre za vidik, ki se ga bolje razume »v ekumenskem in medverskem kontekstu Bosne, ki ga je zaznamovala stra?na vojna z mo?nimi religioznimi komponentami«.

Bog v sredi??u

Pogosto se pojavi povabilo k zaupni prepustitvi Bogu, ki je ljubezen: »Lahko prepoznamo jedro sporo?il, v katerih Marija ne postavlja sebe v sredi??e, ampak se ka?e kot popolnoma usmerjena v na?o zedinjenost z Bogom«. Poleg tega se »Marijina pripro?nja in delo zdita o?itno podrejena Jezusu Kristusu kot avtorju milosti in zveli?anja v vsakem ?loveku«. Marija posreduje, a Kristus je tisti, ki »nam daje mo?, zato je vse njeno materinsko delo v tem, da nas spodbuja, da gremo Kristusu naproti«. »On vam bo dal mo? in veselje v tem ?asu. S svojo pripro?njo sem vam blizu« (25.11.1993). Poleg tega nas mnoga sporo?ila vabijo, da prepoznamo pomen prositi za pomo? Svetega Duha: »Ljudje se motijo, ko se obra?ajo samo na svetnike, da bi nekaj prosili. Pomembno je moliti k Svetemu Duhu, da pride nad vas. ?e ga imate, imate vse« (21.10.1983).

Poziv k spreobrnjenju

V sporo?ilih nato najdemo »stalno povabilo k opustitvi posvetnega na?ina ?ivljenja in pretirano navezanost na zemeljske dobrine s pogostimi vabili k spreobrnjenju, s katerim postane mo?en pravi mir v svetu«. Zdi se, da je ravno spreobrnjenje sredi??e med?ugorskega sporo?ila. Tu je tudi »vztrajen opomin, naj ne podcenjujemo te?e zla in greha in naj zelo resno jemljemo Bo?ji klic v boju proti zlu in vplivu Satana«, ki je ozna?en kot izvor sovra?tva, nasilja, delitve. Temeljna je tudi vloga molitve in posta, kakor tudi sredi??nost ma?e, pomen bratskega ob?estva in iskanje kon?nega smisla bivanja v ve?nem ?ivljenju.

Potrebna so pojasnila

V drugem delu dokumenta je poudarjeno, kako »nekaj« sporo?il odstopa od doslej na?tetih vsebin. In zato, »da prepre?imo, da bi bil ta zaklad Med?ugorja ogro?en, je treba razjasniti nekatere mo?ne zmede, ki lahko vodijo manj?inske skupine do izkrivljanja dragocenega predloga te duhovne izku?nje«. ?e so nekatera sporo?ila pristransko prebrana, se lahko zdijo »povezana z zmedenimi ?love?kimi izku?njami, z nenatan?nimi izrazi s teolo?kega vidika ali z interesi, ki niso povsem legitimni«, tudi ?e nekatere napake morda niso »zaradi slabega namena, ampak do zaznave subjektivne narave pojava«. V nekaterih primerih »se zdi, da je Na?a Gospa nekoliko razdra?ena, ker nekatera njena navodila niso bila upo?tevana; tako opozarja na groze?a znamenja in mo?nost, da se nikoli ve? ne pojavi«. Toda v resnici druga sporo?ila ponujajo pravilno razlago: »Tisti, ki delajo katastrofalne napovedi, so la?ni preroki. Pravijo: ''V tem in tem letu, na ta in ta dan bo katastrofa''.« Vedno sem govorila, da bo pri?la kazen, ?e se svet ne spreobrne. Zato vabim vse k spreobrnjenju« (15. 12. 1983).

Vztrajanje pri sporo?ilih

Potem so tu ?e sporo?ila za ?upnijo, v katerih se zdi, da si Gospa ?eli nadzor nad podrobnostmi duhovne in pastoralne poti, »s ?imer daje vtis, kot da ?eli nadomestiti obi?ajne organizme udele?be«. Drugi? vztraja pri poslu?anju in sprejemanju sporo?il, kar je verjetno posledica »ljubezni in velikodu?ne gore?nosti domnevnih vidcev, ki so se z dobro voljo bali, da bodo Materini pozivi k spreobrnjenju in miru prezrti«. Vztrajanje postane bolj problemati?no, ko se sporo?ila »nana?ajo na zahteve malo verjetnega nadnaravnega izvora in ko Marija daje ukaze o datumih, krajih, prakti?nih vidikih in sprejema odlo?itve o obi?ajnih zadevah. V resnici je Gospa sama tista, ki relativizira lastna sporo?ila in jih podreja vrednosti Besede, razodete v Svetem pismu: »Ne i??ite izjemnih stvari, ampak raje vzemite evangelij, ga preberite in vse vam bo jasno« (12.11.1982). »Zakaj postavljate toliko vpra?anj? Vsak odgovor je v evangeliju« (19. 9. 1981). »Ne verjemite la?nivim glasovom, ki vam govorijo o la?nih stvareh, o la?ni lu?i. Vi, otroci moji, se vrnite k Svetemu pismu!» (02.02.2018).

Povzetek evangelija

Nota kot problemati?na ozna?uje tista sporo?ila, ki Mariji pripisujejo izraze »moj na?rt«, »moj projekt«, izraze, ki »lahko zmedejo. V resnici je vse, kar Marija dela, vedno v slu?bi Gospodovega na?rta in njegovega bo?anskega na?rta zveli?anja.« Tako ne smemo pomotoma »pripisovati Mariji mesta, ki je edinstveno in izklju?no za Bo?jega Sina, ki je postal ?lovek«. Dikasterij za nauk vere namesto tega poudarja sporo?ilo, ki ga je mogo?e obravnavati kot sintezo predloga evangelija skozi Med?ugorje: »?elim vas vedno bolj pribli?ati Jezusu in njegovemu ranjenemu srcu« (25. 11. 1991).

Dovoljeno javno bogoslu?je

»?eprav to ne pomeni izjave o nadnaravnem zna?aju« in ob upo?tevanju, da nih?e ni dol?an verjeti v to, nihil obstat, ki ga je izdal mostarsko-duvanski ?kof v soglasju s Svetim sede?em, ka?e, da verniki »lahko prejmejo pozitivno spodbudo za njihovo kr??ansko ?ivljenje s tem duhovnim predlogom in dovoljuje javno bogoslu?je«. Opomba tudi dolo?a, da »pozitivna ocena ve?ine med?ugorskih sporo?il kot spodbudnih besedil ne pomeni izjave, da imajo neposreden nadnaravni izvor«. In ?eprav obstajajo – kot je znano – razli?na mnenja »o avtenti?nosti nekaterih dejstev ali o nekaterih vidikih te duhovne izku?nje, so cerkvene oblasti krajev, kjer je prisotna, povabljene, da cenijo pastoralno vrednost in tudi spodbujajo ?irjenje tega duhovnega predloga. Vsekakor pa ne posegamo v pristojnosti krajevnega ?kofa, da sprejema preudarne odlo?itve v primeru, da obstajajo ljudje ali skupine, ki »neustrezno uporabljajo ta duhovni pojav in ravnajo na napa?en na?in«. Nazadnje Dikasterij tiste, ki gredo v Med?ugorje, vabi, »da sprejmejo, da romanja niso namenjena sre?anju z domnevnimi vidci, ampak zaradi sre?anja z Marijo, Kraljico miru«.