SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

Postni ?as in pandemija – dve obdobji, od katerih prvo narekuje bogoslu?ni koledar in ?ivljenje Cerkve, drugo pa danes bremeni vse ?love?tvo – imata skupnih nekaj besed, za katere se zdi, da so vsaj na Zahodu ?e zastarele, za?ne kardinal Mauro Piacenza, glavni penitenciar sodi??a Apostolske penitenciarije, pismo vernikom, v katerem ponuja svoje razmi?ljanje o postnem ?asu in spokornosti. Ravno sedaj se »od dr?avljanov po vsem svetu zahteva, da se odpovejo, vsaj delno, uveljavljanju svoje osebne svobode, da ?rtvujejo svoj ?ivljenjski slog in sprejmejo potrebne higienske in zdravstvene varnostne ukrepe, da so poslu?ni navodilom zakonite oblasti, tudi ko prepre?ujejo stik z bolnim dru?inskim ?lanom.

Ukrepi in spokornost v pri?akovanju pozitivne prihodnosti

Da bi se dr?avljane spodbudilo k tej nepredstavljivi spremembi ?ivljenja, mediji posredujejo tri vrste sporo?il: opozorilo na neizmerno nevarnost, pred katero je vsak odgovoren zase in za druge; naznanilo prihodnosti, ki je v svojem bistvu pozitivna; zagotovilo, da zahtevana ?akanje in ?rtve imajo svoj konec. Kardinal izpostavi, da so to, vsaj delno, od vedno tudi smernice kr??anske spokornosti v ?asu postnega ?asa. Pojasni, da na pepelni?no sredo Boga prosimo, da bi s postom in spokornostjo za?eli pot spreobrnjenja, ki nam omogo?a zmago nad »duhom zla«, nad »pre?e?im sovra?nikom«. A takoj se pred nami »odpre pozitivno obzorje, kar je zmaga, dose?ena s Kristusovim kri?em«. In navsezadnje, postavljen je konec boja, ki ga »predstavlja sveto ?tevilo ?tiridesetih dni, ?as resni?nega spreobrnjenja in odre?enja«.

Kristusova zmaga: zveli?anje du?e in telesa

Kardinal Piacenza zapi?e, da sta zlo, o katerem govorimo v tem primeru, in zmaga nad njim, »neprimerljivo pomembna za ?lovekovo ?ivljenje, saj se ne nana?ata samo na ?asovno omejeno dobro telesnega zdravja, ampak na ve?no zveli?anje, na du?o in telo, kar je mnogo bolj radikalno. Ravno zato se postni ?as za?ne s pepeljenjem in besedami »Pomni, da si prah in da se v prah povrne?«, kar nas spominja, da smo ustvarjena bitja in v celoti odvisni od Boga; na?e ?ivljenje, ki je s ?love?kega vidika namenjeno koncu, pa ima v Bo?jih nebesih in ne v zemeljskih stvareh svoj polni smisel in kon?ni cilj.

Kardinal se v nadaljevanju pisma ustavi pri spokornosti v kr??anskem smislu. Kot zapi?e, vsebuje »zelo globoko veselje in neizprosno pravi?nost, ki ju je treba ponovno odkriti«. Ne gre za nek poskus, da bi od Boga dobili tisto, kar s svojimi mo?mi ne moremo dose?i, temve? je izraz pripravljenosti, da »z vsem svojim bitjem odgovorimo na Ljubezen, ki je popolnoma bo?anska in popolnoma ?love?ka, ki si je v Kristusu nadela zlo sveta in s svojim kri?em in vstajenjem obnovila vesolje, razdejano zaradi greha«. Kr??anska spokornost je torej krepost, ki jo poklanja Sveti Duh; z njo ?lovek izro?a svoje ?ivljenje Gospodu, sprejme trpljenje z Njim in soudele?bo pri novem ?ivljenju Kristusa, ki se je pokoril kri?u in s tem sedel na Bo?jo desnico.

Prava kr??anska spokornost preobra?a sedanje razmere

Iz ?ive navzo?nosti Odre?enika izvirajo tiste poteze,  ki pripadajo bogoslu?nemu in duhovnemu izro?ilu Cerkve: »pravilno obravnavanje sebe pri izpra?evanju vesti; sprememba odnosa z Bogom, s sabo in z drugimi preko molitve, posta in milo??ine; vsakodnevno spominjanje navzo?ega Kristusa; spominjanje njegovega odre?enjskega trpljenja preko kri?evega pota; molitev spokornih psalmov; litanije svetnikov; dnevne pro?nje; ljube?e motrenje Kristusa, Kri?anega in Vstalega, pri obhajanju in ?a??enju evharistije; zaupna in zbrana molitev k ?alostni Materi Bo?ji«. In ravno nanjo se obra?a kardinal Piacenza ob koncu svojega pisma, da bi nam pomagala zoreti v resni?ni kr??anski spokornosti, s katero sedanjo pandemijo vidimo in sprejmemo kot prilo?nost za zveli?anje ter srcu obnovimo veselje in svobodo.