SA国际传媒

I??i

Msgr. Gabriele Caccia, stalni opazovalec Svetega sede?a pri Organizaciji zdru?enih narodov v New Yorku Msgr. Gabriele Caccia, stalni opazovalec Svetega sede?a pri Organizaciji zdru?enih narodov v New Yorku 

Msgr. Caccia: Skupne poti iskanja za dolgotrajnej?e re?itve

Posledice pandemije, pa tudi vojne in terorizem ?e naprej ogro?ajo ?lovekove pravice v svetu, medtem ko bodo najranljivej?e dr?ave postajale vedno bolj revne, ?e se ne bo izbrisal njihov zunanji dolg. Najprimernej?i odgovor na trenutne problematike sta enotnost in podelitev. Tako je v pogovoru za Radio Vatikan zatrdil nad?kof Gabriele Giordano Caccia, stalni opazovalec Svetega sede?a pri Organizaciji zdru?enih narodov v New Yorku, ki se je v ponedeljek, 10. januarja, sre?al s pape?em Fran?i?kom.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Ne zaprtost, ampak skupno iskanje re?itev

Najprej je odgovoril na vpra?anje, zakaj je po njegovem mnenju pandemija ?e poslab?ala situacijo na podro?ju ?lovekovih pravic in socialnih razlik, namesto da bi ljudi povezala: »Zelo pogosto v trenutkih te?av obstaja poskus, da bi se zaprli, da bi se re?ili. Vsakdo misli, da bo lahko na?el re?itve, ?e bo ?ivel v svojem majhnem svetu tako, da se bo za??itil. Vendar pa kot lahko razumemo v svetu, je potrebno re?itve iskati in najti skupaj, saj je svet vedno bolj ena in edina velika stvarnost. Pred 75. leti je potekala svetovna vojna, na koncu se je razumelo, da iskanje nacionalisti?nih interesov ali interesov zgolj nekaterih dr?av ne morejo voditi dale?, zato je bila ustanovljena Organizacija zdru?enih narodov. Mislim, da se bo lahko tudi iz te krize razumelo, da so skupne poti tiste, ki so dolgotrajnej?e za razre?itev problema vseh.«

Izbris zunanjega dolga najranljivej?ih dr?av

Msgr. Caccia je bil tisti, ki je OZN odlo?no pozval k izbrisu zunanjega dolga najranljivej?ih dr?av. Po njegovem mnenju je to pot, ki je mogo?a. »Obstajajo znamenja spodbude. Sprva je ?lo za odlog. To je ena izmed poti, ni edina, vendar pa je pomembno, da se predvsem v ?asu izrednih razmer lahko sprejme dolo?ene ukrepe, ki pomagajo kasneje pri iskanju dolgotrajnej?ih re?itev.«

Poziv h globalnemu premirju. Kako naprej?

Stalni opazovalec Svetega sede?a pri Organizaciji zdru?enih narodov v New Yorku je nato spregovoril o korakih, s katerimi je mogo?e soo?ati vojno in terorizem, »tretjo svetovno vojno po kosih«, kot pape? Fran?i?ek pogosto opi?e trenutno situacijo, ki jo ?ivi ?love?tvo: »Na za?etku pandemije je generalni sekretar OZN med prvimi pozivi, ki jih je namenil mednarodni skupnosti in celotnemu svetu, povabil h globalnemu premirju. Sveti o?e se mu je pri tem predlogu takoj pridru?il, saj se v trenutku krize kot je trenutna, ?e bolj razume, da ni smiselno tro?iti mo?i in zapravljati za to, kar ni kruh, za to, kar ni zdravje, ampak kar uni?uje. V tem smislu so mnogi sprejeli ta poziv, vendar pa ga je potrebno spremljati, prilagajati, dialogizirati, saj se dolo?ene pobude lahko utrdijo in moremo upati, da se tudi preko njih najde re?itev za te konflikte.«

Spremeniti pogled, da bi na?li re?itve

Na vpra?anje, ?e so se po njegovem mnenju trenutne globalne te?ave zaradi t.i. »krize demokrati?nih sistemov« pove?ale, je nad?kof Caccia odgovoril: »Mislim, da ima vsak sistem svoje pozitivne strani in svoje ?ibkosti. Obstajajo pogoji, ki omogo?ajo ve?jo spodbudo na podro?ju celostnega razvoja, vendar pa se je vedno potrebno vzgajati za mir, za skrb za drugega, za svetovnost, za sodelovanje. In to je tudi povabilo pape?a Fran?i?ka v okro?nici Fratelli tutti: spremeniti pogled. Potrebna je ?ir?a perspektiva, potem se najdejo tudi konkretne poti, sicer ostajamo ujetniki logike, ki je obsojena na propad.«

Migranti: Ne ?tevilke, ampak bratje in sestre

Ob koncu intervjuja pa je beseda tekla o vpra?anju sprejemanja in integracije migrantov, ki je v ?asu pandemije ?e bolj zapleteno: »To je gotovo problem, ki zelo mo?no zadeva Italijo, vendar pa je v to vrsto problematike vpletenih veliko dr?av po svetu, tako v Amerikah kot v Aziji, torej gre resni?no za svetovni problem. Menim, da bi pogled bli?ine, sprejemanja omogo?il, da bi na?li tudi nove re?itve, seveda glede na zmo?nosti, razmere v dr?avi ter na vrsto oseb. V primeru Italije, so na primer novost humanitarni koridorji, pri katerih sodelujejo Skupnost sv. Egidija, luteranska skupnost in italijanska dr?ava. Ustvarjalnost je res velika, obstaja veliko na?inov, ki so lahko v pomo?. Pomembno je, da obstaja volja, da bi odprto soo?ili ta problem; da ne bi upo?tevali le zastra?ujo?ih ?tevilk, ampak imena. Za vsakim imenom je zgodba, za imenom je izku?nja, je brat, sestra, ne le ?tevilka.«

Torek, 12. januar 2021, 11:22