SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

Stalni opazovalec Svetega sede?a pri ZN v ?enevi, nad?kof Ivan Jurkovi?, se je v nedeljo, 22. novembra, v Jeddahu v Savdski Arabiji udele?il predstavitve knjige »Pospe?evanje medkulturnega in medverskega dialoga kot sredstva miru in bratstva«. V svojem nagovoru je izpostavil tri elemente: ?love?ko bratstvo, pravi?nost in dialog kot sredstva miru.

?love?ko bratstvo

Jurkovi? je spomnil na Dokument o ?love?kem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga 4. februarja 2019 podpisala pape? Fran?i?ek in veliki imam kairske univerze Al Azhar, Ahmad Al Tayeb. »Ta zgodovinska izjava ne zbli?uje samo ljudi razli?nih ver, ampak prav tako prina?a pomembno sporo?ilo celotnemu svetu, da namre? moramo vsa ?love?ka bitja obravnavati kot brate in sestre.

V svetu, kjer nara??ajo sebi?nost in individualisti?ne tendence, se je po Jurkovi?evih besedah pomembno osredoto?iti na »spravo in bratstvo med vsemi verniki, med verniki in neverniki ter med vsemi ljudmi dobre volje«. ?ivimo v razvitih ve?kulturnih in ve?verskih dru?bah, kjer se razlike pogosto do?ivljajo kot konflikti. Ko gledamo dana?nje stanje, je bratstvo bistveno. O tem govori tudi pape? Fran?i?ek v okro?nici Fratelli tutti, kjer bratstva ne opredeljuje kot neko abstraktno in tola?ilno te?njo, temve? kot u?inkovit in realisti?en kriterij skupnega bivanja. ?love?ko bratstvo je namre? »politi?ni kriterij v vseh smislih, ki izvira iz zgodovine in skupnega zavedanja, da na obzorju obstajajo nevarnosti«.

Da bi se izognili konflikta je treba razviti bratsko kulturo iskrene izmenjave mnenj in odprtega dialoga, je nadaljeval Jurkovi?. »Samo na ta na?in bodo prihodnje generacije kot dobro posajena drevesa lahko trdno ukoreninjene v zemlji zgodovine in bodo lahko rasle proti nebu in v medsebojni dru?bi, s sovra?tvom onesna?eni zrak bodo lahko vsak dan spreminjale v kisik bratstva. Priznanje vzajemnega bratstva je zmo?no spremeniti pogled, preoblikovati konflikt ter postati trdno sporo?ilo, ki ima versko in tudi politi?no vrednost. Ni naklju?je, da smo usmerjeni premisliti o pomenu dr?avljanstva: vsi smo bratje in sestre in zatorej dr?avljani z enakimi pravicami in dol?nostmi, kjer so vsi dele?ni pravi?nosti.« Miru namre? ni mogo?e dose?i brez popolne pravi?nosti. Abstraktna pravi?nost lahko vodi samo v la?en mir.

Pravi?nost

Pravi?nost je bil drugi poudarek, ki ga je Jurkovi? postavil v ospredje svojega govora: »Ko pravi?nost zmaguje, kraljuje mir. In ko je pravi?nost kr?ena, je tudi mir v nevarnosti.« Glede na to, da nam je vsem skupna ?love?ka narava, in torej enako dostojanstvo, pravi?nost zahteva spo?tovanje pravic vsake osebe. Spo?tovanje ?love?kega dostojanstva je torej prvi in tudi bistveni steber za izgradnjo trdnih temeljev dialoga, najprej na medkulturni ravni in zatem medverski ravni. »Dialog ne more obstajati, ?e ?love?ko dostojanstvo ni najprej spo?tovano,« je izpostavil Jurkovi?. »Ko je za??iteno ?love?ko dostojanstvo, so mo?ki in ?enske svobodni, da se lahko z neovirano zavestjo posvetijo iskanju resnice. In zato je verska svoboda ena od najbolj temeljnih neodtujljivih pravic, kajti izvira iz notranje potrebe mo?kih in ?ensk, da gojijo svojega duha. Zagotovitev verske svobode pa mora med drugim vklju?evati pospe?evanje sprejemanja in strpnosti.« Kot je dodal Jurkovi?, vsi smo poklicani k mirnemu sobivanju, a prav tako k prizadevanju za medsebojno obogatitev preko dialoga. Sprejemanje in strpnost izvirata iz ve?jega medsebojnega poznavanja, ki pa je mogo?e samo preko dialoga.

Dialog

Dialog obsega dve temeljni dejavnosti: poslu?anje in govorjenje. Da bi dialog obogatil obe strani, mora obstajati vzajemna dr?a dajanja in prejemanja: obe strani morata imeti pravico do govora in dol?nost poslu?ati, kaj govori drugi. Po Jurkovi?evih besedah je ?love?ko dostojanstvo premisa, ki omogo?a dialog med razli?nimi kulturami, zatorej iskanje resnice dopu??a avtenti?no sre?anje med razli?nimi veroizpovedmi. »Vsako ?love?ko bitje, kot nosilec naravnega dostojanstva, ima neodtujljive pravice, kar pomeni tudi nastanek skupnih dol?nosti. Te pravice in dol?nosti so univerzalne in ne smejo biti kr?ene. Iz tega sledi, da dialog ni samo sredstvo za mir in bratstvo, ampak je glavno sredstvo za njuno dosego. Rezultat dialoga je edinost med ljudmi in zdru?itev ljudstva z Bogom, ki je vir vse resnice. Njegov Duh vodi ?love?ka bitja v svobodo, ko se med seboj sre?ujejo v iskrenosti in ljubezni. Preko tak?nega dialoga pu??amo, da je Bog navzo? med nami, kajti ko se odpremo za dialog z drugim, se prav tako odpremo za dialog z Bogom.«

Jurkovi? je izpostavil, da bi se kot pripadniki razli?nih religij, morali zdru?iti pri pospe?evanju in varovanju skupnih idealov na podro?ju verske svobode, ?love?kega bratstva, vzgoje, kulture, dru?bene blaginje in dr?avljanskega reda. Pri vseh teh pomembnih na?rtih sta dialog in sodelovanje mogo?a.

Z iskrenim bratstvom do miru

Ob koncu govora je Jurkovi? ?e dejal, da se v tem ?asu pandemije covida-19 soo?amo s sku?njavo, da bi se izolirali in tako zavarovali svoje fizi?no zdravje. »V tem kontekstu pa je zelo pomembno, da ne izgubimo izpred o?i na?el, ki nas povezujejo na duhovni ravni,« je izpostavil. Izgradnja miru ni omejena za koridorje politi?nih institucij ali na pogajanja za mizami, ki so sicer zelo pomembna. Delo za mir mora biti ukoreninjeno v vsakodnevnih otipljivih prijateljstvih, ki nam bodo pomagala videti in obravnavati vsako osebo kot resni?no sestro in brata. Samo s tak?no vrsto bratstva lahko premagamo individualni egoizem, ki je v konfliktu z mo?nostjo, da osebe ?ivijo svobodno in v harmoniji. Brez tak?nega bratstva je nemogo?e graditi pravi?no dru?bo in trajen mir. In k temu lahko kristjani, muslimani in vsi verniki dajo pomemben prispevek, ko si prizadevajo za izgradnjo civilizacije miru in sre?anja, je sklenil Jurkovi?.