SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

Fundacija Centesimus Annus pro Pontifice organizira mednarodno spletno konferenco na temo »Mejniki celostne ekologije za ?love?ko ekonomijo«. Dogodek je zasnovan v dveh delih. Prvo virtualno sre?anje je potekalo v?eraj, 23. oktobra 2020, in sicer na temo »Modeli vodenja in poslovanja«, drugo pa je na?rtovano za 30. oktober in namenjeno temi »Vzgoja in usposabljanje«.

Udele?ence konference je v?eraj preko video sporo?ila najprej nagovoril vatikanski dr?avni tajnik kardinal Pietro Parolin ter nakazal nit, ki povezuje pape?evi okro?nici Laudato si' in Fratelli tutti. Povabil je k vzpostavitvi razvojnega modela, ki v sredi??e postavlja ?lovekovo dostojanstvo.

Pandemija in na?e la?ne varnosti

»Izziv je, da smer ladje ?love?tva preusmerimo proti Gospodu in proti drugim, v duhu sodelovanja, v odkrivanju na?e pripadnosti svetu kot bratje in sestre,« je dejal kardinal Parolin ter izhajal iz povabila pape?a Fran?i?ka na za?etku pandemije, naj »ta ?as preizku?nje sprejmemo kot ?as odlo?itve«. V podobno smer gre tudi pape?eva zadnja okro?nica Fratelli tutti, v kateri nas spominja, da »nas je pandemija postavila pred na?e la?ne gotovosti« ter nas prisilila, da se soo?imo s krhkostjo kon?nih bitij, kar tudi smo.

Sredi??e osebe in kultura skrbi

Parolin je spregovoril o konceptu »celostne ekologije, ki presega zgolj »okoljstveno« razse?nost. V ospredje postavlja celostni pogled na ?ivljenje, poliedri?nost, ki spodbuja bolj?e politike, indikatorje, raziskovalne in razvojne projekte ter kriterije za ocenjevanje, izogibajo? se popa?enim interpretacijam razvoja in rasti. Sredi??nost ?love?ke osebe in potreba po pospe?evanju kulture skrbi, ki je nasprotna kulturi odmetavanja, je klju?na to?ka tega pristopa k ?ivljenju in upravljanja z viri. Odmetavanje se lahko ka?e na razli?ne na?ine, kot na primer obsedeno zmanj?evanje stro?kov dela, s ?imer se izgubi ?ut za vrednost pravic in dol?nosti do dela, kar pa predstavlja temeljni element za realizacijo tako posameznikove osebnosti kot solidarnosti znotraj dru?benih skupnosti, obsegajo? tudi prihodnje generacije.

Kot je izpostavil Parolin, je spremembo smeri treba opraviti s poudarkom na »eti?no-dru?beni razse?nosti, ki je vklju?ena v koncept celostne ekologije«, pri ?emer je poudaril odlo?ilno vlogo vzgoje in izobra?evanja, ki morata spremljati iskanje politi?nih in tehni?nih re?itev. »Preko tak?ne vrste vzgoje in pedagogike je mogo?e usmeriti tako politiko kot ekonomijo proti ?love?kemu in trajnostnemu razvoju, ki je avtenti?no celosten, in sicer v korist vseh ljudi na Zemlji, predvsem pa najrevnej?ih,« je dodal.

Temeljni smisel ekonomije

Po besedah kardinala Parolina je potrebno »moralno razlo?evanje«, ki spodbuja »nov in poglobljen premislek o smislu ekonomije in njenih ciljev« ter prav tako »temeljito in dolgoro?no revizijo razvojnega modela«, da bi se popravile vse disfunkcije in izkrivljenosti. Gre za predpostavke, na podlagi katerih je Parolin ?elel osvetliti »temeljni smisel ekonomije, da bi se jo lahko opredelilo kot zares ?love?ko«. Vztrajati je treba na pojmih »varovati in obdelovati«, pri ?emer se sklicuje na primer »razli?nih obstoje?ih modelov proizvodnje in porabe, ki se lahko zoperstavijo in spremenijo pokvarjene dinamike, ki jih je zagnala kultura odmetavanja«. Pri tem je vatikanski dr?avni tajnik podjetnike pozval, naj je njihovo delovanje »jasno usmerjeno v napredek drugih oseb in v preseganje rev??ine, predvsem preko ustvarjanja razli?nih zaposlitvenih prilo?nosti«.

Ustvarjalnost in domiselnost

Kardinal Parolin je izpostavil pomembnost, da ?love?ka ekonomija naredi poudarek na temeljni vlogi dela, ki v zares napredni dru?bi predstavlja nezanemarljivo razse?nost dru?benega ?ivljenja. Ne gre namre? samo za nek na?in slu?enja kruha, ampak »za na?in osebne rasti, za vzpostavljanje zdravih odnosov, za izra?anje samega sebe, za razdeljevanje darov, za ob?utek soodgovornosti pri izbolj?evanju sveta in navsezadnje za ?ivljenje kot naroda«. Pove?ati zaposlitvena mesta, namesto da se jih zmanj?uje, je bil kardinalov poziv, pri ?emer je ?e izpostavil ustvarjalnost in domiselnost, s katerima je treba odgovoriti na vedno ve?ji pojav tehnolo?ke brezposelnosti.