SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

, in so bile tre osrednje teme, ki jih je postavil v ospredje nad?kof Gabriele Giordano Caccia, stalni opazovalec Svetega sede?a pri ZN, med 75. zasedanjem Generalne skup??ine, ki je potekalo 12. in 13. oktobra 2020 v New Yorku.

Pandemija situacijo ?e poslab?ala

»Bi? rev??ine ?e vedno obvladuje mednarodno prizori??e in ostaja eden najve?jih izzivov na?ega ?asa. Kljub vidnemu napredku, ?tevilo ljudi, ki po vsem svetu ?ivijo v rev??ini, ostaja nepri?akovano visoko in nas opominja na obse?nost izziva, ki je ?e vedno pred nami,« je zatrdil Caccia med razpravo o izkoreninjenju rev??ine in ostalih razvojnih vpra?anjih.  Socialno-ekonomski vpliv sedanje pandemije je situacijo ?e poslab?al. Po ocenah Svetovne banke junija 2020 bi pandemija covida-19 lahko v skrajno rev??ino letos potisnila sto milijonov ljudi. Ve? kot dvesto milijonov oseb je izgubilo delo. Tisti, ki so ?e v ranljivih situacijah, vklju?no z nezaposlenimi, s tistimi z neredno zaposlitvijo, s sezonskimi in migrantskimi delavci, tvegajo padec v rev??ino. Izguba slu?be, pomanjkanje prilo?nosti in neustreznost socialne za??ite so bistveni faktorji, ki prispevajo k rev??ini, ve?ji neenakosti in izklju?evanju.

Vloga vzgoje

Kot je izpostavil Caccia, »vzgoja je bistveni katalizator, ki lahko dru?ine in skupnosti dvigne iz kroga rev??ine«. Vendar pa je bilo izobra?evanje v zadnjih mesecih drasti?no ovirano zaradi zaprtja ?ol. Pomanjkanje dostopa do kvalitetne izobrazbe je po nad?kofovih besedah ?e posebej nevarna v svetu, kjer so pridobivanje, uporaba in ?irjenje znanja klju? za zmanj?evanje rev??ine in ve?anje dru?benega razvoja.

Pandemija je prav tako postavila v ospredje »farmacevtsko rev??ino«. V mnogih predelih sveta, tako razvitem kot nerazvitem in v dr?avah v razvoju, je revnim pogosto zanikan dostop do osnovnega zdravstva in zdravil. To vidno znamenje popolnega pomanjkanja tovrstne za??ite pove?uje spiralo izklju?enosti in neenakosti, ki gresta z roko v roku z rev??ino, revni pa postajajo ?e bolj nevidni. Pri izkoreninjenju rev??ine je potreben »celosten pristop, ki zdru?uje monetarna merila in obse?ne politike« ter je usmerjen v nemonetarno prikraj?anje, s katerim se na izobra?evalni, socialni, politi?ni, kulturni in duhovni ravni soo?a na milijone oseb.

V sredi??e postaviti osebo

»?e ?elimo do leta 2030 uspeti pri skupnem zavzemanju za izkoreninjenje rev??ine v vseh njenih oblikah in razse?nostih, morajo razvojne politike dati prednost osebam, ki imajo najve?je potrebe, ter gojiti ekonomijo in razvojni model, kjer je ?love?ka oseba, predvsem revni, postavljena v sredi??e,« je izpostavil Caccia. Izkoreninjenje rev??ine »terja nekaj, kar je ve? kakor gospodarska rast, tudi ?e to predpostavlja. Terja odlo?itve, programe, mehanizme in postopke, ki so povsem jasno naravnani na bolj?o razdelitev dohodkov, na ustvarjanje delovnih mest in na celovito podporo ubogih, ki je ve? kakor zgolj sistem socialne pomo?i.« Izkoreniniti rev??ino pomeni omogo?iti vsem mo?kim, ?enskam in otrokom, da postanejo dostojanstveni oblikovalci svoje lastne usode, ter jim zagotoviti dostop do pogojev in virov, ki jim bodo omogo?ili razviti njihove potenciale. Samo s konkretnimi ukrepi, ki zagotavljajo vklju?evanje izklju?enih, vlaganje v zadnje in skupno dobro, bo na milijone oseb pri?lo ven iz rev??ine in doseglo celostni ?love?ki razvoj, je dejal nad?kof Caccia.

Podnebne spremembe zahtevajo skupen odgovor

V svojem govoru na temo trajnostnega razvoja se je stalni opazovalec Svetega sede?a ustavil pri vpra?anju za??ite okolja ter poudaril, da je »za??ita skupnega doma za sedanje in prihodnje generacije ena od najnujnej?ih zahtev na?ega ?asa. Kot vsi globalni izzivi, tudi ta zahteva zdru?en odgovor mednarodne skupnosti, ki sloni na konsenzu in skupnem zavzemanju. Soodvisen svet, v katerem ?ivimo kot ?lani ene ?love?ke dru?ine, od nas zahteva, da o enem svetu razmi?ljamo s skupnim na?rtom.«

Nad?kof Caccia je izpostavil potrebo po zmanj?anju toplogrednih plinov ter razvoju obnovljivih energetskih virov. Poudaril je »okrepitev dru?beno-ekonomskih struktur« ter »pove?anje pro?nosti ljudi in skupnosti«. Ve? pozornosti je treba nameniti tudi ?love?kim, materialnim in ekonomskim izgubam, ki so jih povzro?ile katastrofe, povezane s podnebnimi razmerami. Caccia je izpostavil potrebo po zmanj?anju tveganja v primeru naravnih nesre?, ki so povezane s prekomernim de?evjem, poplavami, plazovi, dvigom gladine morij in su?o.

Gre za vpra?anje pravi?nosti in moralnega imperativa

Podnebna delovanja pa po nad?kofovem prepri?anju zahtevajo ve? kot zgolj tehni?ne re?itve za posamezne probleme. Ne bi se namre? smelo pozabiti »?love?kega obraza« podnebnih sprememb«: »Vsak dan po vsem svetu otroci, mo?ki in ?enske nosijo bremena posledic podnebnih sprememb in naravnih nesre?. Zanje ta pojav ni neko abstraktno okoljsko vpra?anje, ampak je ?ivljenjska gro?nja, ki napada njihova ?e sicer nestalna bivanjska okolja in destabilizira njihove ranljive ekonomije, dru?be, kmetijstva in prehrambne sisteme. Zatorej prese?i te ovire prav tako pomeni zoperstaviti se rev??ini, neenakosti, socialni nepravi?nosti in ostalim oblikam degradacije, ki ogro?ajo ?love?ka ?ivljenja, predvsem v najrevnej?ih dr?avah. Boj proti podnebnim spremembam je vpra?anje pravi?nosti in moralnega imperativa. Zdru?iti bi moral za??ito okolja in pospe?evanje dostojanstva ?love?ke osebe, izkoreninjanje rev??ine in pospe?evanje celostnega ?love?kega razvoja ter skrb za sedanje in prihodnje generacije.«

Kot je zatrdil sam pape? Fran?i?ek: »Ni? se ne bo opravilo, ?e politi?ne in tehni?ne re?itve ne bo spremljal vzgojni proces, ki predlaga nov na?in ?ivljenja. To zahteva vzgojni proces, ki v de?kih in deklicah, ?enskah in mo?kih, mladih ljudeh in odraslih goji osvajanje kulture skrbi – skrbi zase, skrbi za druge, skrbi za okolje – namesto kulture odmetavanja, kjer ljudje uporabljajo in odmetavajo sebe, druge in okolje.«

Terorizem je absolutno treba obsoditi

Na zasedanju Generalne skup??ine ZN je nad?kof Caccia govoril tudi o vpra?anju ukrepov za odstranitev mednarodnega terorizma. »Terorizem kr?i ?lovekovo dostojanstvo in temeljne ?lovekove pravice ter prav tako ogro?a mednarodno varnost in trajnostni razvoj,« je zatrdil. Zavra?anje svobode in temeljnih svobo??in s strani teroristov, njihovi zlo?ini proti ?enskam in otrokom ter divja uni?evalna barbarstva njihovih dejanj terjajo absolutno obsodbo. »Noben ideolo?ki, politi?ni, filozofski, rasni, eti?ni ali verski razlog ne more nikoli upravi?iti ali opravi?iti terorizma,« je poudaril Caccia.

Dodal je, da torej boj proti mednarodnemu terorizmu mora biti zaznamovan s spo?tovanjem zakonov prava, kar vklju?uje pravi?ne procese, ?lovekove pravice in temeljne svobo??ine, ter dosledno upo?tevanje mednarodnega prava ?lovekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.