Obnova pari?ke katedrale Notre-Dame se pribli?uje koncu
SA国际传媒
Razlog za po?ar je bil najverjetneje kratek stik v leseni konstrukciji katedrale. Gasilci so se borili s plameni kar 15 ur in ko je bil po?ar poga?en, je bila situacija videti zelo resna. Zaradi zru?enja stolpi?a je bil poru?en obok. Lesena konstrukcija je delno zoglenela, svin?ena stre?na kritina se je stopila, zato je bila ogro?ena stabilnost katedrale.
V nekaj dneh zbrali 846 milijonov evrov donacij
?e naslednji se je mobiliziral ves svet. V samo nekaj dneh je bilo zbranih 846 milijonov evrov donacij. 340.000 donatorjev iz 150 dr?av je poslalo jasno sporo?ilo: Notre-Dame v Parizu je treba obnoviti. Za?el se je zahteven podvig tako s ?love?kega kot s tehnolo?kega vidika. Francoska dr?ava, ki je lastnica stavbe, se je zavezala, da bo katedralo obnovila v petih letih, kar ji je tudi uspelo.
Nad?kof na gradbi??u
Pari?ki nad?kof je sprejel povabilo vatikanskih medijev za intervju v pripravi na ponovno odprtje katedrale. Sre?anje je potekalo na samem gradbi??u, kjer delavci opravljajo ?e zadnja dela, zato je bilo za reporta?o in snemanje potrebno posebno dovoljenje javnega zavoda, ki je odgovoren za obnovo. Tema pogovora niso bili tehni?ni vidiki obnove, ki so zagotovo predstavljali velik izziv, ampak predvsem vidik ?love?ke predanosti in duhovne obnove. Kot je poudaril msgr. Ulrich, je ves ?as prisotno veliko sodelovanje, povezovanje. Posebej je ganjen zaradi vsesplo?ne nasmejanosti vseh ljudi, ki delajo na tem gradbi??u, na nek na?in so presene?eni, da so bili izbrani, da so lahko del tega procesa. Ob tem je spomnil tudi na izbrana odli?na podjetja ter na neprecenljive izku?nje sodelavcev.
Odli?no opravljen izziv
Kot je dejal vodja gradbi??a Philippe Jost, je bila obljuba francoskega predsednika o petletni obnovi katedrale »velik organizacijski izziv, ki je vklju?eval vse poklicne kategorije. Prav tako pa je ?lo tudi za ?love?ki izziv: tako z vidika izvedbe, ekipnega dela in kompetenc«. Po njegovih besedah je bila obnova »neverjetna ?love?ka pustolov??ina«.
Pri?akovanje in nestrpnost Pari?anov
Msgr. Ulricha je pape? Fran?i?ek imenoval za pari?kega nad?kofa leta 2022, ko so obnovitvena dela potekala tretje leto, tako da uradno ?e ni sprejel v posest katedrale. Od po?ara dalje je ve?ina ?kofijskih slovesnosti potekala v cerkvi sv. Sulpicija. Nad?kof skupaj s Pari?ani nestrpno pri?akuje ponovno odprtje katedrale. Kot je sam dejal, je celotno Bo?je ljudstvo povabil v dr?o upanja in pri?akovanja ne?esa veli?astnega ter dodal, da bo katedrala 7. decembra 2024 precej druga?na od katedrale 14. aprila 2019, dan pred po?arom.
Dar od Boga in za Boga
Ljudem, ki so mu v tem ?asu rekli, da ?elijo imeti enako katedralo kot pred po?arom, je pogosto dejal, da to ne bo mogo?e, ker je dobila barve, ki jih do zdaj ni imela. Gotovo bo zelo velik kontrast med spomini mnogih ljudi na katedralo, ki je v 800 letih zaradi dima sve? in ?tevilnih obiskovalcev postala bolj temna, ter ?ivimi, sijo?imi barvami slik, kamna in o?i??enih fresk. Pari?ki nad?kof je vernike povabil, naj ne gledajo samo veli?astnih kamnov ter ne pozabijo, »da je to dar od Boga in za Boga. Ne pozabite, da so ljudje poni?no naredili to, kar jim je Bog naro?il, da bi pokazali katoli?ko vero. Zato nismo ponosni na to, kar je bilo storjeno, ampak smo preprosto hvale?ni,« je ?e spodbudil Pari?ane msgr. Urlich.
Pri obnovi sodelovalo ve? kot 2000 delavcev
Pri obnovi je sodelovalo ve? kot 2000 delavcev in vsi si zaslu?ijo spo?tovanje. Pari?ki nad?kof, ki jim bo tudi ob odprtju namenil trenutek pozornosti, je dejal, da »zanje to gradbi??e ni bilo nepomembno. [...] To, kar delajo, je vedno nekoliko izredno. Delajo z veliko natan?nostjo, z veliko razli?nimi tehnikami, da bi ponovno na?li duha tega kraja. Mislim, da je to, da sem jih videl delati, nekaj izredno ?udovitega, je ?e dejal msgr. Ulrich ter dodal, da je ta obnova »resni?no delo milosti, delo vere«: Delo vere zato, ker »je bilo potrebno veliko vere za besedo, da bo kon?ana v petih letih. Dan po tem, ko se je stolpi? zru?il, je bilo treba veliko vere za besedo, da bo ponovno na svojem mestu. Veliko vere je bilo potrebne, da smo pomislili, da se bo v katedrali v tako kratkem ?asu ponovno lahko obhajala Kristusova skrivnost ter bo vsak dan prihajalo na tiso?e romarjev ali drugih obiskovalcev«.
Ostala bo v na?ih srcih
Da ima gradbi??e nepozaben pomen za vse, ki so bili vklju?eni v obnovo, se strinja tudi Philippe Jost: »Zame in za vse obrtnike in delavce, ki so delali na tem gradbi??u, je to nekaj edinstvenega, kar nas bo zaznamovalo za vse ?ivljenje. Ob pogledu na to katedralo bomo razmi?ljali o vseh teh trenutkih, ki smo jih do?iveli na gradbi??u, o teh veli?astnih trenutkih [...], ki jih bomo do?iveli in ki bodo zares ostali prisotni v na?em spominu in v na?ih srcih«. Tudi msgr. Ulrich z veseljem pri?akuje 7. december. Dnevi ponovnega odprtja bodo po njegovih besedah »dnevi velikega veselja, pa tudi velike preprostosti in notranjega do?ivljanja. To veselje ne sme biti podobno veselju poganskega praznovanja, pretiranega praznovanja. To mora biti preprosto veselje celotnega mesta, ki tukaj ponovno najde svoje srce in ki ve, da je Notre-Dame kraj, kamor lahko vsakdo pride, da bi na?el samega sebe. Vsem nudi prilo?nost za zbranost, vsi lahko najdejo mo? za svoje ?ivljenje«.
