SA国际传媒

SA国际传媒

D?akarta

D?akarta, ki ima 11 milijonov prebivalcev, je najve?je in glavno mesto Indonezije in le?i na severozahodni obali otoka Java. Njeni za?etki segajo v 4. stoletje in kraljestvo Sunda, ko se je tukaj nahajalo le trgovsko pristani??e, imenovano Sunda Kelapa (kokosov oreh Sunda). Prvi Evropejci, ki so prispeli na to podro?je, so bili leta 1513 portugalski trgovci iz dana?nje Malezije. Leta 1527 jih je general Fatahillah pregnal in mesto je postalo del sultanata Banten ter dobilo novo ime: Jayakarta. Leta 1596 so Nizozemci pod vodstvom Jana Pieterszoona Coena premagali svoje britanske tekmece in prevzeli izklju?ni nadzor regije v imenu Nizozemske vzhodnoindijske dru?be. Leta 1619 so mesto preimenovali v Batavijo, po germanskem plemenu Batavijcev, katerega potomci naj bi bili Nizozemci. Stavbe so gradili v nizozemskem arhitekturnem slogu, zasadili so drevesa ob ulicah in izkopali kanale, ki so spominjali na amsterdamske kanale. Batavija je med Evropejci vzbujala veliko ob?udovanje, zato so jo za?eli imenovati »Kraljica Vzhoda«. Indonezijski nacionalisti so se med drugo svetovno vojno borili proti Nizozemcem za nacionalno neodvisnost in jo razglasili leta 1945, mesto pa preimenovali v D?akarto. Prvi predsednik Indonezije Sukarno se je zavzemal za izgradnjo sodobne dr?ave, za dekolonizacijo pokrajine ter gradnjo spominskih obele?ij. Tudi njegov naslednik Suharto, ki je bil na oblasti od leta 1967 do leta 1988, je nadaljeval z modernizacijo mesta, Indonezija pa je postajala vse bolj povezana z globalnim gospodarstvom, ki je izkori??alo naravne vire dr?ave. V tem ?asu je bila zabele?ena velika gospodarska rast in vzpon srednjega razreda, vendar pa je vzhodnoazijska finan?na kriza konec devetdesetih let prej?njega stoletja prinesla novo rev??ino in civilne nerede. Danes ima mesto veliko te?av zaradi prometnih zastojev in onesna?enosti zraka.

Predsedni?ka pala?a Istana Merdeka

Prva sre?anja pape?a Fran?i?ka na indonezijskih tleh bodo potekala v sredo, 4. septembra, dopoldan po lokalnem ?asu v predsedni?ki pala?i. V njej potekajo sprejemi voditeljev dr?av, pa tudi sestanki vlade in druga sre?anja. Zgodovina pala?e se za?ne z vilo trgovca Jacoba Andriesa van Braama, ki je bila zgrajena v Rijswijku leta 1804. Posestvo je kupila Nizozemska vzhodnoindijska dru?ba, da bi na njem gostila sre?anja uprave in sveta. V sredini 19. stoletja je pala?a postala premajhna, zato je generalni guverner Pieter Mijer naro?il gradnjo nove stavbe, Pala?e Gambir, ki je bila kon?ana leta 1879. Prav v tej zgradbi so Indonezijci razglasili neodvisnost od Nizozemcev in vzklikali »Merdeka!«, kar pomeni »Svoboda!«. Od tedaj je Pala?a Gambir postala znana kot Pala?a Merdeka, vanjo pa se je 27. decembra 1949, dan po slovesnosti ob neodvisnosti dr?ave, preselil predsednik Sukarno z dru?ino.

Katedrala Na?e Gospe Vnebovzetja

V sredo popoldan se bo sveti o?e sre?al s ?kofi, duhovniki, diakoni, posve?enimi osebami, bogoslovci in kateheti v katedrali, posve?eni Mariji Vnebovzeti. Gre za glavno katoli?ko sveti??e v indonezijski prestolnici ter sede? nad?kofa D?akarte, ki se nahaja v sredi??u mesta, v bli?ini Trga Merdeka in nasproti mo?eje Istiqlal. Prvotna cerkev je bila slovesno odprta februarja leta 1810, julija 1826 pa je zagorela in se dokon?no zru?ila 31. maja 1890. Gradnja dana?nje strukture z opeko iz pe??enjaka se je za?ela leta 1891 po na?rtu arhitekta jezuita Antoniusa Dijkmansa. Apostolski vikar v D?akarti, msgr. Edmundus Sybradus Luypen, jo je posvetil in blagoslovil 21. aprila 1901. Arhitekt je upo?tevajo? potresno naravo otoka izdelal strop iz tikovine iz indonezijskih gozdov, stolpe pa iz me?anice kamna in kovine. Glavni vhod v cerkev v neogotskem slogu s tlorisom v obliki kri?a se nahaja na zahodni strani, na sredini glavnih vrat pa je Marijin kip z napisom v latin??ini »Blagrovali me bodo vsi rodovi«. Na pro?elju stavbe je rozeta, ki predstavlja Marijo, Ro?o skrivnostno. Zgradba ima tri stolpe: dva sta visoka 60 metrov, eden pa 45 metrov. Glavni oltar, tabernakelj in zlati kri? so bili izdelani na Nizozemskem v 19. stoletju, name??eni pa so bili leta 1956. Na ju?ni strani katedrale se nahaja tudi kip Pietà. V drugem nadstropju stolnice je muzej, posve?en zgodovini Katoli?ke cerkve v Indoneziji. Zadnji ve?ji obnovi stavbe sta potekali leta 1988 in 2002.

Mo?eja Istiqlal

V D?akarti pa bo potekalo tudi medversko sre?anje. To bo na vrsti v ?etrtek ob 9. uri po lokalnem ?asu v mo?eji Istiqlal. Kot re?eno, se ta nahaja v neposredni bli?ini katoli?ke katedrale, kar poudarja na?elo enotnosti v razli?nosti (Bhinneka Tunggal Ika), ki je geslo in zna?ilnost Indonezije, zapisano tudi na dr?avnem grbu. Izra?a ?eljo po de?eli, v kateri vsa verstva sobivajo v miru in harmoniji. Katedrala in mo?eja sta povezani s podzemnim predorom, ki ga je predsednik Joko Widodo poimenoval »predor prijateljstva«, naredili pa so ga z namenom, da bi olaj?ali premikanje med stavbama in spodbujali versko sobivanje. Na?rt za mo?ejo je leta 1954 zasnoval kr??anski arhitekt Friedrich Silaban, za javnost pa so jo odprli 22. februarja 1978, po 17 letih gradnje. Je najve?ja mo?eja v jugovzhodni Aziji in lahko sprejme do 120.000 ljudi. Beseda Istiqlal izhaja iz arab??ine in pomeni »neodvisnost«, izbrana pa je bila v spomin na boj dr?ave za neodvisnost. Stavba je zgrajena v petih nivojih, ki predstavljajo pet stebrov islama, pokriva pribli?no devet hektarjev zemlji??a in je oblo?ena z marmorjem iz vzhodne Jave. Ima 45 metrov visoko kupolo, ki jo podpira 12 stebrov, in stolp visok 66,66 m, kar se nana?a na ?tevilo verzov v Koranu (6.666). V notranjosti se nahaja ogromna pravokotna molitvena dvorana, ki je prekrita z rde?o preprogo in razdeljena na dva dela: desni je namenjen ?enskam, levi pa mo?kim. Poleg velike dvorane se v kompleksu nahaja tudi dvori??e s posameznimi molitvenimi prostori, ki so vsi obrnjeni proti Meki. Za vstop v mo?ejo je na voljo sedem vhodov, ki simbolizirajo sedem nebes v islamu.