SA国际传媒

SA国际传媒

?port ne more odgovoriti na najpomembnej?a vpra?anja

Okoli 10. ure so se na trgu pred katedralo, ki jo po po?aru leta 2019 ?e vedno obnavljajo, zbrali predstavniki petih verstev: kristjani (pravoslavni, protestanti, katoli?ani), judje, muslimani, budisti in hindujci. Kristjane so zastopali msgr. Philippe Marsset, pari?ki pomo?ni ?kof, Christian Krieger, predsednik Francoske protestantske zveze Francije, in Anton Gelyasov, nadduhovnik francoske gr?ke pravoslavne metropolije, ter okoli 100 kaplanov iz multiverskega sredi??a olimpijske vasi. Udele?enci so najprej podelili svoja razmi?ljanja o tem, kako lahko ?port spodbuja dobro ?love?tva. Zatem pa so s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasom Bachom in francoskimi oblastmi, ki organizirajo igre, ponovno poudarili, da mora biti ?port izku?nja miru. »?port ni vera in ne more odgovoriti na najpomembnej?a vpra?anja o smislu na?ega obstoja. Samo vera lahko da odgovore na resni?no eksistencialna vpra?anja,« je dejal Bach ter dodal, da je cilj olimpijskih iger »zdru?iti svet v mirnem tekmovanju« med »upanjem in solidarnostjo«.

Lepota skupnega sre?anja

Kot je v pogovoru za vatikanske medije dejal msgr. Emmanuel Gobilliard, je bila izbira trga pred katedralo Notre-Dame za prizori??e sre?anja nekako samoumevna, saj gre za »kraj, ki je globoko verski, hkrati pa ga vsi prepoznavajo tudi kot mesto, ki sporo?a nekaj univerzalnega«. Navzo?e so nagovorili razli?ni predstavniki, sledilo je branje nekaterih odlomkov ter pro?nje, pa tudi nekaj ti?ine, ki je msgr. Gobilliarda posebej nagovorila: po njegovih besedah je to najlep?i na?in skupne molitve, saj omogo?i, da pove? nekaj velikega in lepega.

Medversko sre?anje leta 1924

Ob tem je povedal, da so se organizatorji spra?evali, ?e naj bo nedeljska slovesnost »verski obred ali raje bratsko sre?anje«. Kot beremo v zapisu Francoskega nacionalnega olimpijskega in ?portnega komiteja, je Pierre de Coubertin leta 1924 pojasnil, da sre?anje ne bo vklju?evalo »ne ma?e, ne blagoslova, ne duhovnikov ob oltarju, popolnoma ni?esar, kar je zna?ilno za katoli?ki obred; ni? drugega kot lepe pesmi v ?udovitem okolju in nekaj besed dobrodo?lice«. Dogodek, na katerem so se pred sto leti zbrali skoraj vsi ?portniki, je bil tedaj v medijih dele?en pohval. Eden izmed dnevnikov je na primer zapisal: »Danes zjutraj je Bog storil ?ude?. V svojem sveti??u je zdru?il protestante, budiste, semite in pravoslavne kristjane.«

Skupno bratstvo

?elja po sre?anju med pripadniki razli?nih verstev med olimpijskimi igrami torej ni ni? novega. Za ?as pred stotimi leti pa je bilo po besedah predstavnika Francoske ?kofovske konference na olimpijskih igrah, to precej presenetljivo. Meni, da je to »?udovito, saj pomeni, da so ?e pred sto leti imeli to ?eljo, da bi pokazali nekaj skupnega in izrazili skupno bratstvo. In to se je zgodilo z olimpijskimi igrami«. S sre?anjem preteklo nedeljo so prav tako obele?ili povezanost verstev okoli ?porta, udele?ila pa sta se ga tudi Thomas Bach, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, in Tony Estanguet, predsednik organizacijskega odbora leto?njih olimpijskih iger. Ta povezanost je v teh dneh prisotna tudi v multiverskem sredi??u, ki sprejema ?portnike vseh veroizpovedi in jim nudi duhovno podporo.