SA国际传媒

SA国际传媒

Trije modri in u?enci po Jezusovem vstajenju

Na za?etku homilije je prefekt spomnil na praznik Gospodovega razgla?enja. Prihod treh modrih z Vzhoda, ki so se poklonili Jezusu in mu prinesli svoje darove, po njegovih besedah napoveduje obratno gibanje, ki ga je vstali Gospod nakazal svojim u?encem: tako kot trije kralji, so se mu tudi oni poklonili (prim. Mt 2,11; 28,17), Gospod pa jim je rekel: »Pojdite in naredite vse narode za moje u?ence« (v. 19). »Modri so pri?li s konca zemlje, da bi po?astili novorojenega judovskega kralja ter mu podarili svoje darove. U?enci pa bodo, nasprotno, poslani na vse konce sveta, da bi vsem prinesli dar novega ?ivljenja in oznanilo Boga, ki je blizu. "In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta" (Mt 28,20).« Kardinal Semeraro je to misel povezal »s skrivnostjo in poslanstvom milosti, ki jo je ?ivela sveta Terezija iz Lisieuxa. Vse svoje ?ivljenje je posvetila temu, da bi se vedno bolj pribli?ala Jezusu, vendar je videla, da se je njeno ?ivljenje spreminjalo v vedno ?ir?e poslanstvo, vse do skrajnih meja zemlje«.

Podobnost med Terezijo in tremi modrimi

?eprav se trije modri ne pojavijo v Terezijinih zapisih, pa po kardinalovih besedah kljub temu v njenem ?ivljenju vidimo podobnost z njimi. ?e kot otrok je bila namre? navdu?ena nad brez?tevilnimi zvezdami, neko? je zapisala tudi svoje spomine o ve?ernih sprehodih z o?etom: »Gledala sem zvezde, ki so ne?no utripale, in ta pogled me je o?aral ... Posebej z veseljem sem opazovala skupino zlatih biserov, za katero se mi je zdelo, da ima obliko ?rke T ... Pokazala sem jo o?etu in mu rekla, da je moje ime zapisano na nebu ... (Ms A, 17v)«.

V Terezijinem imenu izstopa Jezus: Dete, Obli?je

Ob tem je prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov poudaril, da je v Jezusovih besedah »Va?a imena so zapisana v nebesih«, ki jih je Mala Terezija povezala s seboj, »korenina kr??anskega veselja in zaupanja. Bog nas je namre? tako vzljubil, da je ime vsakega izmed nas zapisal v knjigo ?ivljenja. Tega se je Terezija zavedala od vsega za?etka in ostaja v tej gotovosti, kot je zapisal pape? Fran?i?ek v apostolski spodbudi C'est la confiance (To je zaupanje): "V imenu, ki si ga je izbrala kot redovnica, izstopa Jezus: 'Dete', ki razodeva skrivnost u?love?enja, in 'Sveto Obli?je', to je Obli?je Kristusa, ki se do konca daruje na kri?u. Ona je 'Sveta Terezija Deteta Jezusa in Svetega obli?ja'. Terezija nenehno 'diha' Jezusovo ime kot dejanje ljubezni do zadnjega diha ..." (?t. 7-8)«.

Jezusova osebna ljubezen

V apostolski spodbudi prav tako beremo, da je bila Terezija »trdno prepri?ana, da jo je Jezus ljubil in osebno poznal v svojem trpljenju: "Vzljubil me je in daroval zame sam sebe" (Gal 2,20). Ko zre Jezusa v njegovem trpljenju, mu re?e: "Ti si me vedno videl". Na enak na?in pravi Detetu Jezusu v Materinem naro?ju: "Ko si s svojo roko bo?al Marijo, si dr?al svet in mu dajal ?ivljenje. In ?e takrat si mislil name". Tako ?e na za?etku knjige Povest du?e razmi?lja o Jezusovi ljubezni do vseh in do vsakega, kot da bi bil edini na svetu« (C'est la confiance, ?t.33) .

Od ?elje po nebesih do ?elje po dobrem za vse

Kardinal Semeraro je v nadaljevanju spomnil na odlomek apostolske spodbude, v katerem sveti o?e govori o zorenju duhovne poti svete Terezije Deteta Jezusa: »Preobrazba, ki se je zgodila v njej, ji je omogo?ila, da je pre?la od gore?e ?elje po nebesih k stalni in gore?i ?elji po dobrem za vse; ta je dosegla vrhunec v sanjah, da bi v nebesih nadaljevala svoje poslanstvo, da bi ljubila Jezusa in da bi ga drugi ljubili. V enem od svojih zadnjih pisem je zapisala: "Res ra?unam na to, da v nebesih ne bom nedejavna: moja ?elja je, da bi ?e delala za Cerkev in du?e." In v istih dneh je na bolj neposreden na?in dejala: "Da, svoja nebesa ?elim pre?ivljati tako, da bom delala dobro na zemlji" (?t. 43).«

?elja po zveli?anju du?

»Eden od simbolov, ki je bil Tereziji pri srcu, je bilo smukanje ro?. Kot otrok je to rada po?ela med procesijami. Mislila je celo na pravi de? ro?, ki se sprva giblje navzgor, proti nebu, nato pa se od tam zlije na zemljo: v vice, kjer mora ugasniti plamene, ter na vso Cerkev, da bi jo podpirala. V sredi??u Terezijinega razmi?ljanja je dvojna ?eja, ki jo pre?ema: "?elja po ljubezni, ki je v Jezusovem srcu, in ?elja po zveli?anju du?. Ta dvojna ?eja bo zaznamovala vse njeno ?ivljenje karmeli?anske redovnice. Terezija je bila neomajno prepri?ana, da Jezus ?eli, da mu pomagamo pri njegovem delu zveli?anja"« (Prev. iz C. De Meester, Thérèse de Lisieux et son desir de “faire du bien” après sa mort, v «Teresianum» 1998/1, 4.).

Sveta Terezija, ?ena upanja

Ob koncu homilije je kardinal Semeraro dejal, da se z obhajanjem te evharistije »zaklju?uje jubilej, posve?en svetnici, ki jo je sveti Pij X. imenoval "najve?ja svetnica sodobnega ?asa".« Hkrati pa je spomnil, da se bo ?ez eno leto za?el ?e en jubilej, tokrat za vso Cerkev. Pape? Fran?i?ek ga je napovedal skupaj z geslom, ki se glasi Romarji upanja.« Z vidikom upanja je prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov povezal tudi sveto Terezijo Deteta Jezusa, ki je bila po njegovih besedah »?ena upanja«. Ob tem je navedel citat p. F.-M. Léthela, ki pravi, da je »Terezijin najbolj o?iten in izviren prispevek povezan z upanjem, z novimi obzorji in novimi perspektivami. To je tudi njeno najbolj aktualno sporo?ilo v ?asu velikega trpljenja Cerkve in vsega ?love?tva«. Kardinal Semeraro je dodal, da je Terezijino sporo?ilo »sporo?ilo upanja za vse. O tem radikalnem preobratu v svojem ?ivljenju nam pripoveduje ona sama; ko ni razumela samo, da je njeno ime zapisano v nebesih, ampak da "bo v nebesih ve?je veselje nad enim gre?nikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravi?nimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja" (Ms A, 46r: prim. Lk 15,7).«

»Na bo?i? leta 1886 je Terezija prejela milost, da je pre?la iz otro?tva ter postala ribi? du? (prim. Ms A, 45v). Na njeno pripro?njo naj se enako zgodi vsakemu izmed nas na bo?i?ni praznik sre?anja treh modrih z Gospodom Jezusom,« je sklenil homilijo v Lisieuxu kardinal Semeraro.