SA国际传媒

SA国际传媒

Kustos Svete de?ele p. Francesco Patton je za SA国际传媒 spregovoril o posledicah vojne med Izraelom in Hamasom, ki vpliva tudi na kr??ansko skupnost. Izpostavil je te?ko ?ivljenje v Betlehemu, ki je popolnoma zaprt za romarje in turiste, ter poudaril, da verstva morajo postati nosilci sporo?ila, ki bo razoro?ilo nacionalizem in fundamentalizem. Diplomacija ima te?ave, ker tisti, ki imajo najve? besede, ne govorijo na jasen na?in, je poudaril Patton in izpostavil temeljno vlogo verstev.

Kot da je situacija brezizhodna

O trenutni situaciji v Izraelu in Gazi je dejal, da se zdi brez izhoda: »Z dolo?enega vidika se zdi, da gre za slepo ulico, saj po prekinitvi premirja o?itno ni bilo ve? pogajanj za izpustitev talcev, posledi?no pa so se nadaljevali tudi bombni napadi in voja?ke akcije proti Hamasu. Rekel bi, da gre za pat pozicijo tudi zato, ker ni videti velike perspektive, velikega izhoda.« Po Pattonovem prepri?anju je velika nevarnost, da se bo s tem ?tevilo smrtnih ?rtev samo pove?alo: »Vemo, da se je vse za?elo 7. oktobra z napadom Hamasa, v katerem je bilo 1.200 mrtvih in 250 ranjenih, zdaj pa je voja?ki odziv povzro?il ?e ve? kot 18.000 mrtvih na drugi strani. Ni videti, da bi se to kmalu kon?alo. In bolj ko mineva ?as, bolj o?itno se stvari zapletajo.« Patton je poudaril, da imajo stra?ne razmere v Gazi posledice tudi za tamkaj?njo majhno kr??ansko skupnost, gr?ko-pravoslavno in katoli?ko, ?utijo pa se tudi po vsej dr?avi.

Na izraelski strani se posledice vidijo kot »poru?eno ravnovesje sobivanja med arabsko in judovsko izraelsko populacijo v Izraelu«. ?ivijo v nezaupanju, strahu, ob?utkih ma??evanja, sovra?tva in jeze, kar je »s ?ustvenega vidika eksplozivno«. To je mogo?e videti na palestinskih avtonomnih ozemljih, na Zahodnem bregu, kjer je bilo od za?etka konflikta ubitih ve? kot 300 Palestincev. Patton je dodal, da se sicer pojavljajo nekatere pobude, celo na ravni Zdru?enih narodov, za sankcioniranje nasilja nad Palestinci, vendar pozabljamo, da je zasedba palestinskih ozemelj ?e samo po sebi nasilje. Izpostavil je polo?aj majhne kr??anske skupnosti, ki ?ivi na vseh teh ozemljih, saj kristjani ?ivijo v Izraelu, na Zahodnem bregu, v Gazi. Spomnil je tudi na kristjane, ki slu?ijo voja?ki rok, veliko je tudi delavcev migrantov.

V Betlehemu je situacija zelo te?ka

Razmere so »zelo resne« v Betlehemu, saj je mesto ostalo brez romarjev in turistov. »Ve?ina kristjanov v Betlehemu, ne glede na njihovo pripadnost Cerkvi ali veroizpovedi, dela v hotelih, dela kot turisti?ni vodi?i, izdeluje nabo?ne predmete in dela v majhnih trgovinah, ki jih prodajajo,« kar pomeni, da je vsa dejavnost, ki je povezana z romanjem, sedaj popolnoma zastala. P. Patton je dodal, da je njegov vhod v Betlehem na za?etku adventa bil tokrat ?e posebej pomemben, saj je imel prehod z izraelske na palestinsko stran, ki ju lo?uje zid, »mo?no simbolno vrednost«.

Temeljna vloga verstev

Kustos Svete de?ele je v nadaljevanju pritrdil, da ima diplomacija te?ave. Sogovornikov je veliko in tisti, ki bi lahko imeli ?e ve? glasu, pa imajo te?ave pri jasnem izra?anju. Poudaril je vlogo verstev:  »Verstva imajo v takem kontekstu temeljno vlogo. Te?ava je v tem, da so bila verstva predolgo, celo na svetovni in globalni ravni, obravnavana kot nepomembna v politi?nih procesih, medtem ko je versko stali??e v veliki ve?ini dr?av – in zdi se mi, da zdaj tudi v Evropi – za?elo postajati temeljno zorni kot.«

Verski voditelji naj usmerjajo v kulturo miru in bratstva

Po Pattonovem prepri?anju »verski voditelji lahko in tudi morajo storiti to, kar sta storila pape? Fran?i?ek in veliki imam Ahmed Al-Tayeb leta 2019, ko sta podpisala dokument v Abu Dhabiju«. »To pomeni, da morajo verski voditelji spro?iti multilateralizem, s katerim bodo svojim vernikom pomagali pri interpretaciji in v nekaterih primerih pri reinterpretaciji svetih besedil, ki bo usmerjena v kulturo bratstva in miru,« je zatrdil in izpostavil nekatere pomembne poudarke Dokumenta o ?love?kem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, kot je »priznanje polnega dr?avljanstva za kristjane in vernike katere koli vere, celo v okoljih z muslimansko ve?ino, kjer vemo, da so po muslimanski zakonodaji kristjani tolerirani, niso pa polnopravni dr?avljani«.

Bistvenega pomena je prav tako vzgoja, »oznanjevanje, ki pomaga pri razlagi verskih besedil v smeri bratstva in miru«. »To je potrebno, ker vsa verska besedila, zares vsa, ?al vsebujejo izraze, ki bi lahko, ?e bi jih brali s fundamentalisti?nega vidika, spodbujali k nasilju,« je dejal p. Patton in dodal, da morajo verski voditelji biti zgled tudi v dejanjih, na primer s podpisovanjem dokumentov in izjav, pri ?emer bi se naj krog podpisnikov vedno bolj pove?eval. »In potrebno je, da tovrstna usmeritev nato preide iz u?enja, ki je namenjeno strokovnjakom, v oznanjevanje, ki se dotakne ljudi. Tako ne bo ve? mno?ic ljudi, ki bi podpirali pobude, ki povzro?ajo kratki stik na politi?ni ravni v obliki nasilnega nacionalizma, na verski ravni pa v obliki verskega fundamentalizma.«