Dan ?pro orantibus?. Trapistke v Siriji: ?ivljenje je mo?nej?e od vsake smrti
SA国际传媒
Trapistke iz Toskane v Sirijo
Ob tej prilo?nosti predstavljamo pri?evanje petih italijanskih redovnic trapistk, ki so leta 2005 iz samostana v Toskani od?le v vas Azeir v Siriji, ki ima okoli 400 prebivalcev. Danes ?elijo pokazati, da je mogo?e gojiti upanje tam, kjer je vojna zasejala smrt in uni?enje. Prizadevajo si nadaljevati poslanstvo, ki so ga njihovi »bratje« trapisti za?eli v Tibhirinu v Al?iriji, kjer so mirno sobivali z muslimani, nato pa bili umorjeni leta 1996.
Nadaljevanje poslanstva umorjenih trapistov v Al?iriji
Kot je za SA国际传媒 povedala sestra Marta Luisa Fagnani, predstojnica samostana v Azeiru, sta se tako ?enska kot mo?ka veja celotnega reda spra?evali, kaj naj vzameta iz njihovega pri?evanja, ki je bilo v bistvu izku?nja meni?kega ?ivljenja v kontekstu kr??anske manj?ine. Skupnost iz Valserene v Toskani je prepoznala klic, da bi v Siriji ustanovila nov samostan. Ljudje so jih lepo sprejeli in danes na njihova vrata potrkajo tako muslimani kot kristjani, ki prosijo za pomo? ali preprosto i??ejo »miren kraj«. Skupnost trapistk, ki se nahaja v bli?ini meje z Libanonom, je zgled dialoga, medsebojne pomo?i in sprejemanja.
Izbruh vojne
Po besedah s. Marte Luise je bila Sirija pred za?etkom vojne razvijajo?a se dr?ava, zelo odprta, kjer so stoletja sobivale razli?ne verske tradicije in etni?ne skupine. Torej dr?ava z bogato zgodovino in kulturo, zelo prijazna in gostoljubna. Sestre so najprej ?ivele v Alepu, nato pa so leta 2008 za?ele graditi samostan na pode?elju. Vendar pa je leta 2011 izbruhnila vojna, zato gradnje samostana ?e niso dokon?ale. V teh letih so s kamni, ki se nahajajo na tem podro?ju, skupaj z doma?ini zgradili pribli?no deset majhnih hi? za nastanitev ljudi, pravi samostan pa so za?eli graditi pred letom in pol.
Pri?evati, da je ?ivljenje mo?nej?e od smrti
Med ljudmi ?elijo pri?evati s samostanskim ?ivljenjem ter jim dati predvsem sporo?ilo upanja in bli?ine: preprosto biti z njimi. Tam, kjer je vse uni?eno, ?elijo najti smisel ter v Kristusovem imenu pri?evati »o mo?i ?ivljenja, ki je mo?nej?e od vsake situacije smrti okoli nas«. Zato se ne zana?ajo na svoje ?love?ke mo?i, ampak na upanje, ki je ukoreninjeno v veri.
