Zelene ?ole: za mlade skrb za okolje pomeni tudi skrb zase in za druge
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Pobuda: »petki za prihodnost«
Na za?etku je poudarila, da je Mre?a nastala po manifestacijah »petki za prihodnost«, saj so na ?oli videli, da so se mladi z navdu?enjem udele?evali tovrstnih dogodkov. Predloge so sicer dobili ?e prej, leta 2015, ko je bila objavljena tudi okro?nica Laudato si'. Po besedah Lancellottijeve gre za dokument, ki ?e vsebuje vse tematike, ki so bile kasneje zapisane v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.
Nadalje je spomnila, da se je preobrat zgodil z gibanjem Grete Thunberg in z zahtevo mladih, da se tak?nim temam posveti ve? pozornosti: »Recimo, da so bolj mladi nau?ili nas kakor pa mi njih, da ni ve? mogo?e ?akati in je potrebno za?eti s spremembami.«
Uvajanje dobrih navad
Ustanove, ki so vklju?ene v Mre?o zelenih ?ol, so pri?ele z uvajanjem dobrih navad. Najprej so za?eli s procesi za zmanj?anje uporabe plastike ter materialov, ki jih ni mogo?e reciklirati. Pozorni so na lo?eno zbiranje odpadkov ter recikliranje: in ne zgolj na recikliranje obi?ajnih materialov, ampak tudi na primer starih prenosnih telefonov. V u?ilnice so namestili ko?e za lo?eno zbiranje odpadkov, ki jih morajo nato dijaki odnesti na hodnik, kjer se nahajajo ve?ji ko?i. Tiste, ki ne ?ivijo v bli?ini, sku?ajo spodbujati, naj ne uporabljajo osebnih vozil, ki onesna?ujejo okolje: zato so poskrbeli za stojala za kolesa, prav tako pa organizirajo razne dejavnosti in sre?anja s strokovnjaki o okoljevarstvenih tematikah. Ponekod so v ?olah uvedli tudi vrtove za gojenje zelenjave: s pandemijo se je omenjena pobuda ustavila, vendar pa so se je po ravnatelji?inih besedah dijaki v zadnjih tednih lotili ?e z ve?jim navdu?enjem.
Nova vpra?anja: Kam z maskami? Pouk na prostem
Ob tem je spomnila, da so se zaradi pandemije »na?e navade nedvomno spremenile, popolno zaprtje nas je primoralo, da smo premislili o svojih dejanjih; novost pa je tudi ta, da se moramo vpra?ati, kaj storiti z maskami, ki jih vsak dan uporabljamo in zavr?emo. Tudi kar zadeva ?istilna sredstva so se nekatere ?ole odlo?ile za nakup izdelkov, ki so biolo?ko popolnoma razgradljiva in trajnostna.« Ko so se dijaki pred nekaj tedni vrnili v ?ole, se je vodstvo odlo?ilo, da bo pouk do za?etka po?itnic potekal na prostem, v naslednjih mesecih pa bodo premislili o mo?nosti uporabe zunanjih prostorov tudi v prihodnosti.
Pape?eva okro?nica
Pape? Fran?i?ek je v okro?nici Laudato si' zapisal, da je okoljska vzgoja raz?irila svoje cilje in danes vklju?uje tudi kritiko dolo?enih sodobnih »mitov«: od individualizma do nebrzdanega napredka, od potro?ni?tva do pravno nedore?enega trga, vklju?uje pa tudi razli?ne ravni ekolo?kega ravnovesja: »notranjega s samimi seboj, solidarnega z drugimi, naravnega z vsemi ?ivimi bitji ter duhovnega z Bogom.« (210)
Mladi potrebujejo globlje oporne to?ke
Lancellottijeva je prepri?ana, da so tako pandemija kot tudi podnebne spremembe in ?koda, ki jo je ?lovek povzro?il zemlji, globoko prizadele in tudi destabilizirale mlade. Po njenih besedah so mladi v obdobju iskanja in potrebujejo globlje oporne to?ke. »Samo zunanje ne zado??ajo, saj smo videli, da v tak?nem trenutku ni? ne re?i, ?e ima ?lovek veliko stvari,« je poudarila ravnateljica ter dodala: »To, kar re?uje, je solidarno ravnanje, spo?tovanje drugega, zavedanje, da skrb zase pomeni tudi skrb za drugega, saj je spo?tovanje pravil tudi re?itev drugega. In to sporo?ilo mladi v tem trenutku mo?no do?ivljajo. Upam, da bo vse to ?ez nekaj let privedlo do tega, da bo njihov odnos druga?en, skratka, da bodo iz?li bolj?i. Menim, da je mogo?e prav preko prizadevanja ?ole poudariti, da okoljski izziv zadeva vse, da ni ?asa za ?akanje, da mora vsakdo izmed nas storiti svoj dele?; da je od na?ih drobnih dejanj odvisen rezultat za vse.«
Pomen vzgoje, presenetljive pobude dijakov
Ob koncu pogovora je Lancellottijeva spomnila ?e na besede iz okro?nice Laudato si', kjer pape? Fran?i?ek govori o »ekolo?kem dr?avljanstvu« in o poti k novim na?inom ?ivljenja (211). Po njenem mnenju obstaja zavedanje, da morajo tisti, ki jim je zaupana vzgoja mladih – predvsem, da bi postali dejavni in solidarni dr?avljani –, mladim predati sredstva, ki niso kratkotrajna; da ve??ine, povezane s trajnostjo, ne bi bile ob?asne, ampak bi postale del vzgojnega procesa: »Sedaj obstajajo pobude, sredstva, nimamo ve? izgovorov. Mladi so ?e dali svoj odgovor,« je poudarila ravnateljica ter povedala, da so dijaki prosili, ?e bi lahko skupaj o?istili ?olo, ko so videli, kako je v ?asu zaprtja zrasel plevel v cvetli?nih gredah ter tudi drugod. To jo je zelo pozitivno presenetilo, saj ni ?lo za protest, ampak za ?eljo, da bi skupaj naredili nekaj za ?olo, ki je last vseh in h kateri vsak ?eli prispevati svoj dele?.
