SA国际传媒

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Katoli?ka Cerkev v Evropski uniji, ki jo predstavljajo predsedniki ?kofovskih konferenc dr?av ?lanic, ?eli na evropske institucije in dr?ave ?lanice nasloviti sporo?ilo upanja in poziv k solidarnosti v tej krizi, ki nas je zajela. Sporo?ilo, v katerem ponovno potrjujemo svoje prizadevanje za izgradnjo Evrope, ki je prinesla mir in blaginjo na?i celini ter njenim ustanovnim vrednotam solidarnosti, svobode, nedotakljivosti ?love?kega dostojanstva, demokracije, pravne dr?ave, enakosti in varovanja ter pospe?evanja ?lovekovih pravic. Ustanovni o?etje Evropske unije so bili prepri?ani, da bodo Evropo njene krize izoblikovale. V na?i kr??anski veri v vstalega Gospoda imamo upanje, da more Bog obrniti v dobro vse, kar se dogodi, tudi tisto, ?esar ne razumemo in se nam morda zdi slabo, in ta vera je poslednji temelj na?ega upanja in univerzalnega bratstva. Kot katoli?ka Cerkev v Evropski uniji, skupaj z drugimi sestrskimi Cerkvami in cerkvenimi skupnostmi, oznanjamo in pri?ujemo o tej veri ter si skupaj s ?lani drugih verskih izro?il in ljudi dobre volje prizadevamo graditi univerzalno bratstvo, iz katerega nih?e ne bo izvzet. Vera nas kli?e, da bi izstopili iz samih sebe in v drugem, posebej v tistem, ki trpi in je na robu na?ih cest, videli brata in sestro, ter bili pripravljeni zanje dati tudi ?ivljenje.

Pandemija, ki nas je prizadela v teh zadnjih mesecih, je pretresla mnoge na?e gotovosti in razkrila na?o ranljivost in na?o medsebojno odvisnost. Ostareli in revni po vsem svetu so najbolj trpeli. Na to krizo, ki nas je presenetila in zalotila nepripravljene, so se evropske dr?ave sprva odzvale s strahom, z zapiranjem notranjih in dr?avnih meja, nekatere tudi tako, da niso ?elele z dr?avami razdeliti najnujnej?ih medicinskih zalog. Mnogi izmed nas so bili zaskrbljeni, da je celo sama Evropska unija, kot ekonomski, politi?ni, dru?beni in kulturni projekt, v nevarnosti. Tedaj smo se zavedali, kakor je rekel pape? Fran?i?ek, da smo v istem ?olnu in da se lahko re?imo le, ?e bomo ostali skupaj. Z obnovljeno odlo?nostjo je Evropska unija na to dramati?no situacijo za?ela odgovarjati enotno. Pokazala je, da je sposobna ponovno odkriti duha ustanovnih o?etov. ?elimo si, da bi mogla tega duha odsevati tudi instrument za okrevanje po covidu-19 ter prora?un Evropske unije za obdobje 2021-2027, ki sta bila sprejeta na julijskem sre?anju Evropskega sveta, in o katerima se trenutno pogajata Evropski parlament in Svet.

Prihodnost Evropske unije ni odvisna le od ekonomije ali financ, ampak tudi od skupnega duha ter od nove miselnosti. Ta kriza je duhovna prilo?nost za spreobrnjenje. Ne smemo preprosto usmeriti vseh na?ih prizadevanj za to, da bi se vrnili k »stari ustaljenosti«, ampak moramo izkoristiti to krizo, da bi naredili korenito spremembo na bolje. V tem trenutku smo primorani, da ponovno premislimo in prenovimo trenutni model globalizacije, da bi mogli zagotoviti spo?tovanje okolja, odprtost za ?ivljenje, pozornost na dru?ino, socialno enakost, dostojanstvo delavcev in pravice prihodnjih generacij. Pape? Fran?i?ek je z okro?nico Laudato si' nakazal smernice za oblikovanje nove civilizacije. V svoji novi okro?nici Fratelli tutti (Vsi bratje), ki jo je le pred nekaj tedni podpisal na grobu sv. Fran?i?ka Asi?kega, celotno ?love?tvo vabi k univerzalnemu bratstvu in dru?benemu prijateljstvu, pri tem pa ne pozabi na tiste, ki so na robu, so ranjeni in trpijo. Na?ela katoli?kega dru?benega nauka, med katerimi so ?lovekovo dostojanstvo, solidarnost, kot tudi prednostna izbira za uboge ter trajnost, so lahko vodilo za izgradnjo druga?nega modela ekonomije in dru?be po pandemiji.

Solidarnost je eno izmed temeljnih na?el dru?benega nauka Cerkve in je v sredi??u procesa evropske integracije. Solidarnosti ne smemo razumevati kot notranje prenose virov za kohezijske politike, ampak kot »delati skupaj« in kot »biti odprti, da bi integrirali vse«, posebej tiste, ki so na potisnjeni na rob. V tem kontekstu je potrebno opozoriti, da mora biti cepivo proti covidu-19, ko bo na razpolago, dostopno vsem, posebej najrevnej?im. Robert Schuman je razlo?il, da bi se morali narodi, dale? od tega, da bi bili samozadostni, medsebojno podpirati, ter da je solidarnost prepri?anje, da resni?ni interes vsakega pomeni prepoznati in v praksi sprejeti medsebojno odvisnost vseh. Zanj zdru?ena Evropa predstavlja univerzalno solidarnost vsega sveta brez razlik ali izjem. Zato je Schumanova deklaracija poudarila posebno odgovornost Evrope za razvoj Afrike. V skladu s temi smotri pozivamo k ve?ji humanitarni pomo?i in sodelovanju pri razvoju ter k preusmeritvi voja?kih izdatkov v zdravstvene in socialne storitve.

Evropska solidarnost bi se morala nujno raz?iriti na begunce, ki ?ivijo v ne?love?kih pogojih v sprejemnih tabori??ih in jim virus resno grozi. Solidarnost do beguncev ne pomeni le financiranja, ampak tudi odprtost meja Evropske unije na proporcionalen na?in s strani vsake dr?ave ?lanice. Evropski pakt o migracijah in azilu, ki ga je predstavila Evropska komisija, imamo lahko za korak, ki ga je potrebno pozorno oceniti, da bi vzpostavili skupno in pravi?no evropsko politiko na podro?ju migracij in azila. Cerkev se je ?e izrekla glede sprejemanja; razlikuje med razli?nimi vrstami migracij (?e so zakonite ali nezakonite), med tistimi, ki be?ijo zaradi vojn in preganjanj ter med tistimi, ki be?ijo iz ekonomskih ali okoljskih razlogov. Prav tako meni, da je potrebno upo?tevati vpra?anja, ki so povezana z varnostjo. Vendar pa menimo, da obstajajo nekatera na?ela, vrednote in mednarodne zakonske obveznosti, ki jih je potrebno spo?tovati vedno, ne glede na polo?aj vpletenih oseb. Ta na?ela delovanja in vrednot so temelj identitete Evrope in izhajajo iz njenih kr??anskih korenin. Poleg tega pozivamo, da se olaj?a varne in zakonite poti za migrante in ?lovekoljubne koridorje za begunce, ki jim bi omogo?ili, da bi varno prispeli v Evropo ter bi bili sprejeti, za??iteni, podpirani in integrirani. V tem smislu je smotrno sodelovati s Cerkvenimi ustanovami in zasebnimi zdru?enji, ki ?e delujejo na tem podro?ju. Evropa ne more in ne sme obrniti hrbta tistim, ki prihajajo z vojnih podro?ij ali iz krajev, kjer so izpostavljeni diskriminaciji ali ne morejo ?iveti dostojno.

Eden izmed klju?nih elementov za Cerkev v mnogih dr?avah ?lanicah med pandemijo je spo?tovanje verske svobode vernikov, posebej svobode do zbiranja, da bi mogli uveljaviti lastno svobodo do bogoslu?ja, ob popolnem upo?tevanju zdravstvenih zahtev. To je ?e bolj o?itno, ?e se upo?teva, da karitativne dejavnosti nastanejo in so ukoreninjene tudi v veri, ki je ?iveta. Izra?amo svojo pripravljenost za ohranjanje dialoga med dr?avnimi in cerkvenimi oblastmi, da bi na?li najbolj?i na?in za uskladitev upo?tevanja potrebnih ukrepov in svobode do vere in bogoslu?ja.

Pogosto se je reklo, da bo svet po tej krizi druga?en. Vendar pa je od nas odvisno, ?e bo svet bolj?i ali slab?i, ?e bomo iz te krize izstopili okrepljeni v solidarnosti ali ne. V teh mesecih pandemije smo bili pri?e mnogim znamenjem, ki nas odpirajo za upanje, od dela zdravstvenega osebja do dela tistih, ki skrbijo za ostarele, do dejanj so?utja in ustvarjalnosti v ?upnijah in cerkvenih skupnostih. Mnogi so se morali v teh mesecih veliko ?rtvovati, se odpovedati sre?anjem s svojimi dragimi in temu, da bi jim bili blizu v trenutkih samote in trpljenja ter v?asih tudi smrti. V svojem sporo?ilu Urbi et Orbi na velikono?no nedeljo se je pape? Fran?i?ek posebej obrnil na Evropo, ko je spomnil, da se je po drugi svetovni vojni celina »lahko pobrala in premagala rivalstva iz preteklosti zahvaljujo? konkretnemu duhu solidarnosti.« Za pape?a je bolj kot kdajkoli prej nujno, »da se taka rivalstva ne okrepijo, ampak da se vsi prepoznajo kot ?lani ene in edine dru?ine in se medsebojno podpirajo. Danes ima Evropska unija pred seboj epohalni izziv, od katerega ni odvisna samo njena prihodnost, ampak prihodnost vsega sveta.«

Vsem tistim, ki vodijo evropske institucije in dr?ave ?lanice ter prispevajo k njihovemu delu, zagotavljamo, da vam Cerkev stoji ob strani pri na?em skupnem prizadevanju, da bi izgradili bolj?o prihodnost za na?o celino in za svet. Podpirali bomo vse pobude, ki pospe?ujejo pristne vrednote Evrope. ?elimo si, da bomo lahko iz te krize iz?li mo?nej?i, modrej?i, bolj enotni, bolj solidarni, bolj pozorni na na? skupni dom, da bi bili celina, ki ves svet spodbuja k ve?jemu bratstvu, pravi?nosti, miru in enakosti. Svoje molitve darujemo za vas vse in vam iz srca podeljujemo svoj blagoslov. Naj nas Gospod spremlja na na?em romanju bolj?emu svetu naproti!

Njegova eminenca kardinal Gualtiero  Bassetti, nad?kof Perugie-Città della Pieve, Italija
Njegova ekscelenca msgr. Georg Bätzing, ?kof Limburga, Nem?ija
Njegova eminenca kardinal Jozef De Kesel, nad?kof Mechelena-Bruslja, Belgija
Njegova ekscelenca msgr. Éric Marie de Moulins d’Amieu de Beaufort, nad?kof Reimsa, Francija
Njegova ekscelenca msgr. Stanis?aw G?decki, nad?kof Poznana, Poljska
Njegova ekscelenca msgr. Jan Graubner, nad?kof Olomuca, ?e?ka republika
Njegova ekscelenca msgr. Gintaras Linas Gru?as, nad?kof Vilne, Litva
Njegova eminenca kardinal Jean-Claude Hollerich DJ, nad?kof Luksemburga, predsednik COMECE
Njegova ekscelenca msgr. Philippe Jourdan, apostolski administrator, Estonija
Njegova ekscelenca msgr. Czeslaw Kozon, ?kof Kopenhagna, Danska, Nordijska ?kofovska konferenca
Njegova ekscelenca msgr. Dr. Franz Lackner OFM, nad?kof Salzburga, Avstrija
Njegova ekscelenca msgr. Eamon Martin, nad?kof Armagha, Irska
Njegova eminenca kardinal Juan José Omella Omella, nad?kof Barcelone, ?panija
Njegova ekscelenca msgr. José Ornelas Carvalho SCI, ?kof Setúbala, Portugalska
Njegova ekscelenca msgr. Aurel Perc?, nad?kof Bukare?te, Romunija
Njegova ekscelenca msgr. Christo Proykov, ?kof sofijske eparhije sv. Janeza XXIII. Bolgarija
Njegova ekscelenca msgr. ?elimir Pulji?, nad?kof Zadra, Hrva?ka
Njegova ekscelenca msgr. Sevastianos Rossolatos, nad?kof Aten, Gr?ija
Njegova ekscelenca msgr. Charles Jude Scicluna, nad?kof Malte, Malta
Njegova ekscelenca msgr. Youssef Antoine Soueif, maronitski nad?kof libanonskega Tripolija, Ciper
Njegova ekscelenca msgr. Viktors Stulpins, ?kof Liepāje, Latvija
Njegova ekscelenca msgr. Johannes H. J. van den Hende, ?kof  Rotterdama, Nizozemska
Njegova ekscelenca msgr. András Veres, ?kof Gy?ra, Mad?arska
Njegova ekscelenca msgr. Stanislav Zore OFM, nad?kof Ljubljane, Slovenija
Njegova ekscelenca msgr. Stanislav Zvolenský, nad?kof Bratislave, Slova?ka