SA国际传媒

Andreja ?ervek - Vatikan

»Treba je graditi zaupanje. Zid je tudi znamenje pomanjkanja zaupanja,« je zatrdil apostolski administrator Latinskega patriarhata v Jeruzalemu, Pierbattista Pizzaballa, ki je sodeloval na spletni konferenci na temo Sveta de?ela in Bli?nji vzhod. Aktualnost in mo?ne perspektive. Spletni dogodek je potekal na pobudo kardinala Fernanda Filonija, velikega mojstra Vite?kega reda Bo?jega groba v Jeruzalemu, in sicer v okviru praznika Na?e Gospe iz Palestine, ki je zavetnica Bo?jega groba in se obhaja 25. oktobra.

Palestinci so ?e dolgo izolirani

Pizzaballa je sedanje stanje na Bli?njem vzhodu opisal takole: »Sporazum med Izraelom in Zdru?enimi arabskimi emirati, s Trumpovim posredovanjem, je Palestince samo ?e bolj izoliral. Izraelsko-palestinsko vpra?anje ?e nekaj ?asa ni ve? na mednarodnem javnem programu. Palestinci so dolgo ?asa ?e precej izolirani. Moramo se vpra?ati, kako iti dalje, kako nadaljevati. Dokler ne bo jasne in primerne re?itve za palestinsko ljudstvo, ne bo moglo priti do stabilnosti na Bli?njem vzhodu. Palestinsko vpra?anje je ume??eno v srednjeevropski kontekst, ki do?ivlja veliko sprememb: libanonsko vpra?anje, sirsko vpra?anje, poseganje Erdogana – vse to na jasen na?in ka?e, kako se stanje na celotnem Bli?njem vzhodu spreminja. Veliki 'igralci' so Tur?ija, Emirati, Saudska Arabija in Iran. Tu so potem ?e Rusija, Zdru?ene dr?ave in Kitajska. Libanon, Sirija in tudi Irak so kakor bojno polje.« Pizzaballa je dodal, da je Evropa tako zelo pogreznjena v svoje probleme, da se zdi, da je pozabila na mednarodno agendo.

Re?itev dveh dr?av je danes ?e te?ja

Pizzaballa je v zvezi s tem spregovoril o mo?nosti ustanovitve dveh dr?av: »Zelo te?ko je re?i, da 'dva naroda, dve dr?avi' ni najbolj?a re?itev. Isto?asno pa se spra?ujemo, kako je to mogo?e izvesti, kajti v tem trenutku »ne obstaja dialog med obema stranema. Izrael in Palestina ?e leta ne govorita in manjka zaupanje. Mednarodna skupnost dejansko ni ve? navzo?a, zato smo pri?a situaciji odlaganja, ?akanja.« Po Pizzaballovem prepri?anju pot obstaja, vendar tehni?no ni izvedljiva. Da bi pri?li do miru, ki se danes zdi utopija, je torej treba delovati dolgoro?no.

Prihodnost graditi na zaupanju

Vendar pa utopija, ki je povezana s sedanjostjo, ne more prepre?evati izgrajevanja prihodnosti. Prihodnost Izraela in Palestine pa potrebuje predvsem »lepilo«, kot je zatrdil Pizzaballa. »Treba je graditi zaupanje med obema narodoma, ki pa v tem trenutku ne obstaja. Zid, ki obstaja in ki lo?uje, je tudi znamenje pomanjkanja perspektiv. Potrebna so dejanja, ki bodo po?asi ponovno vzpostavila zaupanje, in to se ne bo zgodilo z danes na jutri, potrebne so namre? tudi vizije in vodstvo. Za?eti je treba od za?etka, upo?tevati lekcije iz preteklosti, tudi neuspehe, neuspeh v Oslu in razli?ne sporazume. To pa bo zahtevalo ?as.«

Pandemija oslabila palestinsko ekonomijo

Apostolski administrator Latinskega patriarhata v Jeruzalemu je med drugim spomnil, da je pandemija na za?etku Bli?nji vzhod prizadela mnogo manj kot pa Evropo. Zatem pa je pri?el precej zaskrbljujo? val. Poleg zdravstvenega stanja, je zaradi zaprtja mej bilo zaskrbljujo?e socialno in ekonomsko stanje. Predvsem v palestinskem kontekstu, ki je ?e sicer ekonomsko slabotnej?i, je za mnoge palestinske dru?ine nastala izredno te?ka situacija. Tudi v Jordaniji se je videlo zaskrbljujo?e siroma?enje dru?in. »To je bil zelo hud udarec, iz katerega ne vemo, kako priti. Razumeli smo, da virus ne dela razlik, prizadene vse,« je zatrdil Pizzaballa in dodal, da je zaprtje cerkva, sinagog in mo?ej na Bli?njem vzhodu bilo »te?ko prebaviti«, kajti na tem obmo?ju sveta sta bogo?astje in molitev pomembna vidika dru?benega ?ivljenja.

Bratstvo kot pot iz krize

Sedanja kriza pomeni mnoge te?ave, a lahko postane tudi »prilo?nost, da se nau?imo lekcije«, je nadaljeval Pierbattista Pizzaballa. Lahko postane lekcija, ?e »sprejmemo idejo, da smo drug drugemu bratje in sestre, da moramo ?iveti skupaj in spletati skupne niti ?ivljenja tudi v dru?benem in verskem tkivu«. Judje, kristjani in muslimani v Sveti de?eli od vedno ?ivijo skupaj, je poudaril. Sveta de?ela je od vedno poznala skupno sobivanje, biti skupaj tudi sredi mnogih te?av. Na ?ir?i in institucionalni ravni obstaja te?ava, ki je sestavljena iz predsodkov in stereotipov. V konkretno stvarnost tega teritorija je po Pizzaballovih besedah treba vnesti ve? dogodkov, kot je bil tisti leta 2019 v Abu Dabiju, ko je bil podpisan Dokument o ?love?kem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ter dogodek v Rimu, ki ga je pred nekaj dnevi pod naslovom Nih?e se ne re?i sam organizirala Skupnost sv. Egidija.

Dialog pomeni delitev

Dialog »se gradi na ?ivljenju, ki se ga ?ivi skupaj«, je ?e zatrdil Pizzaballa. Gradi se na vsakodnevni stvarnosti. Spomnil je na socialno okro?nico pape?a Fran?i?ka Fratelli tutti ter izpostavil, da upanje bratstva mora premagati te?nje individualizma. Ravno to namre? bratstvo tudi pomeni: pot, ki odpira kanale za dialog in za izgrajevanje prihodnosti.