SA国际传媒

SA国际传媒

Po uvodni zborovski pesmi se je sre?anje pri?elo s pozdravom luksembur?kega nad?kofa kardinala Jeana-Clauda Hollericha, nato pa so sledila tri pri?evanja in plesna predstava Laudato si’, ki jo je navdihnilo ?ivljenje svetega Fran?i?ka. Prvo pri?evanje je prebral predstavnik mladih, za njim pa sta spregovorili ?e podpredsednica ?kofijskega pastoralnega sveta ter predstavnica jezikovnih skupnosti. Sledil je govor svetega o?eta. Ob uvodnih pozdravih in zahvalah je pape? Fran?i?ek dejal, da je zelo vesel, da se lahko sre?a s katoli?ko skupnostjo v ?udoviti luksembur?ki katedrali v ?asu, ko tamkaj?nja Cerkev obhaja pomenljivo obletnico.

»Na?e sre?anje sovpada s pomembnim marijanskim jubilejem, s katerim se Cerkev v Luksemburgu spominja ?tirih stoletij pobo?nosti do Marije Tola?nice ?alostnih, zavetnice dr?ave. S tem nazivom se dobro ujema tema, ki ste jo izbrali za ta obisk: "Da bi stregel". Tola?iti in slu?iti sta namre? dva temeljna vidika ljubezni, ki nam jo je podaril Jezus, nam jo zaupal kot poslanstvo (prim. Jn 13,13-17) in pokazal kot edino pot do polnega veselja (prim. Apd 20,35). Zato bomo ?ez nekaj trenutkov v molitvi ob odprtju marijanskega leta prosili Bo?jo Mater, naj nam pomaga biti "misijonarji, pripravljeni pri?evati veselje evangelija" ter upodobi na?e srce po svojem, "da bi slu?ili svojim bratom". Lahko se torej zaustavimo in premislimo prav o teh treh besedah: slu?enje, poslanstvo in veselje.

Najprej slu?enje. Malo prej je bilo re?eno, da ?eli biti Cerkev v Luksemburgu "Cerkev Jezusa Kristusa, ki ni pri?el, da bi mu stregli, ampak da bi stregel" (prim. Mt 20,28; Mr 10,45). Prav tako smo videli podobo svetega Fran?i?ka, ki objame gobavca in oskrbi njegove rane. V zvezi s slu?enjem bi vam rad priporo?il vidik, ki je danes zelo nujen: to je vidik sprejemanja. To storim tukaj, med vami, na poseben na?in, ker na tem podro?ju va?a de?ela ima in ohranja ve?stoletno tradicijo, kakor nas je spomnila s. Maria Perpetua, in kot je bilo omenjeno tudi v drugih pri?evanjih v kriku: "todos, todos, todos!", "vsi, vsi vsi!", ki se je ponovil ob razli?nih prilo?nostih. Da, duh evangelija je duh sprejemanja, odprtosti do vseh in ne dopu??a nikakr?nega izklju?evanja (prim. , 47). Zato vas spodbujam, da ostanete zvesti tej svoji dedi??ini, temu bogastvu, ki ga imate, in svojo de?elo ?e naprej spreminjate v prijazen dom za vsakogar, ki potrka na va?a vrata in prosi za pomo? in gostoljubnost.

?e prej kot za dol?nost ljubezni gre za dol?nost pravi?nosti, kot je ?e dejal sveti Janez Pavel II., ko je spominjal na kr??anske korenine evropske kulture. Prav mlade Luksembur?ane je spodbudil, naj za?rtajo pot za »Evropo, ki ne bo samo Evropa blaga in dobrin, ampak Evropa vrednot, ljudi in src«, kjer se bo evangelij podelil "v besedi oznanila ter v znamenjih ljubezni" (Nagovor mladim Velikega vojvodstva Luksemburg, 16. maj 1985), obe stvari. Poudarjam, ker je pomembno: Evropa in svet, v katerem se evangelij podeli v besedi oznanila, zdru?eni z znamenji ljubezni.

In to nas privede do druge teme: poslanstvo. Kardinal nad?kof je malo prej govoril o "razvoju Cerkve v Luksemburgu v sekularizirani dru?bi". Ta izraz mi je bil v?e?: Cerkev se v sekularizirani dru?bi razvija, zori, raste. Ni zazrta v lastni popek, ?alostna, resignirana, u?aljena: ne, ne; namesto tega v zvestobi vrednotam vseh ?asov sprejema izziv, da bi na nov na?in odkrila in ponovno ovrednotila poti evangelizacije ter se od preprostega pristopa pastoralne oskrbe vedno bolj usmerja k misijonarskemu oznanjevanju – in za to je potreben pogum. In da bi to storila, se je pripravljena razvijati: na primer – kakor nas je spomnila Christine – na podro?ju delitve odgovornosti in slu?b, ko hodi skupaj kot Skupnost, ki oznanja in za katero sinodalnost postaja "trajen na?in odnosov" med njenimi ?lani.

Zelo lepo podobo vrednosti te rasti so nam pokazali mladi prijatelji, ki so predstavili nekaj prizorov iz muzikala Laudato si’. Bravo! Hvala za dar, ki ste nam ga podarili! Va?e delo, sad skupnega prizadevanja, pri katerem so sodelovali mnogi v nad?kofiji, je za vse nas dvojno prero?ko znamenje! Najprej nas spominja na na?e odgovornosti do "skupnega doma", ?igar varuhi smo in ne vladarji. Poleg tega pa nas prav tako vabi k razmisleku o tem, kako tak?no poslanstvo, ?e ga ?ivimo skupaj, predstavlja samo v sebi ?udovito zborovsko sredstvo, ki vsem govori o lepoti evangelija. In to je pomembno za nas: to, kar nas spodbuja k misijonskosti, ni potreba po "pove?anju ?tevila", po izvajanju "prozelitizma", ampak ?elja, da bi ?im ve?jemu ?tevilu bratov in sester posredovali veselje sre?anja s Kristusom. In tukaj bi rad spomnil na lep izraz Benedikta XVI.: "Cerkev ne raste zaradi prozelitizma, ampak zaradi privla?nosti."

Onkraj te?av je torej tukaj ?iva dinamika Svetega Duha, ki deluje v nas! Ljubezen nas spodbuja k oznanjevanju evangelija tako, da nas odpira za druge, in izziv oznanjevanja nam pomaga, da rastemo kot skupnost; pomaga nam premagati strah, da bi stopili na nove poti in nas spodbuja, da s hvale?nostjo sprejmemo prispevek vseh. To je lepa, zdrava, vesela dinamika, zato jo je dobro gojiti v nas in okoli nas.

In tako pridemo do tretje besede: veselje. Ko je Diogo govoril o izku?nji Svetovnega dneva mladih, je spomnil na sre?o, ki jo je ob?util na predve?er praznika, ko je skupaj s sovrstniki iz vseh okolij in dr?av ?akal na na?e sre?anje, kot tudi na vznemirjenje, ko se je naslednje jutro zbudil obkro?en s toliko prijatelji; ter na navdu?enje, ki ga je ob?util med skupno pripravo na Portugalskem, in veselje, da je se po enem letu ponovno sre?al z drugimi tukaj v Luksemburgu. Vidite? Tak?na je na?a vera: vesela, "ple?o?a", saj nam pravi, da smo otroci Boga, ki je ?lovekov prijatelj, ki ?eli, da bi bili sre?ni in zdru?eni, in ki se ne veseli ni?esar drugega tako kot na?ega zveli?anja (prim. Lk 15,4-32; sv. Gregor Veliki, Homilije o evangelijih, 34,3). In glede tega, prosim: Cerkvi ?kodijo ?alostni, nadle?ni in dolgo?asni kristjani. Ne, to niso kristjani. Prosim vas, imejte veselje evangelija: to nam zelo pomaga verovati in rasti.

V zvezi s tem bi rad zaklju?il tako, da spomnim na ?e eno lepo izro?ilo va?e de?ele, o katerem so mi povedali: spomladanska procesija – Springprozession –, ki na binko?ti poteka v Echternachu v spomin na neutrudno misijonarsko delo svetega Vilibrorda, evangelizatorja teh krajev. Po ulicah in trgih ple?e celotno mesto, skupaj s ?tevilnimi romarji in obiskovalci, ki se zgrinjajo tja, in procesija postane en velik in edinstven ples. Spomnimo se, da je kralj David plesal pred Gospodom in to je izraz zvestobe. Odrasli in otroci, vsi skupaj ple?ejo proti katedrali – izvedel sem, da letos celo v de?ju – in ob spominu na svetega pastirja navdu?eno pri?ujejo, kako lepo je hoditi skupaj in se zbrati vsi kot bratje okoli mize na?ega Gospoda. In tukaj bi rad dodal samo eno besedico: prosim, ne izgubite sposobnosti odpu??anja. Veste, da moramo vsi odpu??ati, vendar pa ali veste, zakaj? Zato, ker nam je bilo vsem odpu??eno in vsi potrebujemo odpu??anje.

Drage sestre, dragi bratje, lepo je poslanstvo, ki nam ga je zaupal Gospod, tola?iti in slu?iti, po Marijinem zgledu in z njeno pomo?jo. Hvala vam, posve?eni, za delo, ki ga opravljate, bogoslovci, duhovniki, vsi; in tudi za velikodu?no pomo?, ki ste jo pripravljeni podeliti s tistimi, ki jo potrebujejo. Kjer je pomo?i potreben ?lovek, tam je Kristus. Blagoslavljam vas in molim za vas. In tudi vi, prosim, molite zame.«