SA国际传媒

SA国际传媒

Pape? se je v govoru univerzitetni skupnosti oprl na nekatere tematike, omenjene v pismu, ki je bilo prebrano med sre?anjem. Pismo je sad skupnega dela profesorjev, mladih raziskovalcev in ?tudentov, ki so razpravljali o okro?nici Laudato si’ in obravnavali pet tem: filozofski in teolo?ki izvor podnebne krize, mesto ?ustev in zavzetosti, vpra?anje neenakosti, mesto ?ensk ter odnos zmernosti in solidarnosti ob soo?anju s podnebno krizo.

Upanje je na?a odgovornost

Sveti o?e se je uvodoma dotaknil teme o prihodnosti in tesnobi. »Vidimo, kako nasilno in arogantno je zlo, ki uni?uje okolje in ljudi. Zdi se, da ne pozna zadr?kov. Vojna je njegov najbrutalnej?i izraz, prav tako korupcija in sodobne oblike su?enjstva. V?asih to zlo onesna?i tudi samo religijo, ki postane orodje nadvlade. Toda to je bogokletje. Zdru?itev ljudi z Bogom, ki je odre?ujo?a Ljubezen, postane su?enjstvo. Celo O?etovo ime, ki je razodetje skrbi, postane izraz arogance. Bog je O?e, ne gospodar; je Sin in Brat, ne diktator; je Duh ljubezni, ne oblasti.« Kot je zatrdil, kristjani vemo, da zlo nima zadnje besede, ne zmanj?uje na?ega prizadevanja, ampak ga celo pove?uje: »Upanje je na?a odgovornost.«

Kr??anstvo in ekologija

Pape? je spregovoril o vpra?anju povezanosti med kr??anstvom in ekologijo ter nakazal tri dr?e: hvale?nost, poslanstvo in zvestoba.

Hvale?ni moramo biti, saj nam je na? skupni dom bil podarjen. Mi nismo gospodarji, ampak smo gostje in romarji na zemlji. Prvi, ki skrbi zanjo, je Bog: najprej za nas skrbi Bog, ki je ustvaril zemljo. »O?e, hvala za zvezdnato nebo in za ?ivljenje v tem vesolju!« je dejal pape?.

Druga dr?a je poslanstvo. »Na svetu smo zato, da varujemo njegovo lepoto in ga negujemo v dobro vseh, zlasti potomcev, naslednikov v prihodnosti.« Po pape?evih besedah je to »ekolo?ki program« Cerkve. »Noben razvojni na?rt ne bo uspe?en, ?e bodo v na?i zavesti ostali aroganca, nasilje in rivalstvo. Priti moramo do izvora problema, to je do ?love?kega srca. Od tod izvira tudi dramati?na nujnost ekolo?kega vpra?anja: iz arogantne brezbri?nosti mo?nih, ki na prvo mesto vedno postavljajo gospodarske interese. Dokler bo tako, bo vsak poziv uti?an ali pa bo upo?tevan le, ?e bo primeren za trg. In dokler bo trg na prvem mestu, bo na? skupni dom trpel krivico. Lepota daru zahteva na?o odgovornost: smo gostje, ne despotje,« je dejal sveti o?e.

Tretja dr?a je zvestoba Bogu in ?loveku, ki jo mora upo?tevati celostni razvoj. Razvoj se namre? nana?a na vse ljudi in vse vidike njihovega ?ivljenja – fizi?nega, moralnega, kulturnega in dru?benopoliti?nega. Prav tako se zoperstavlja vsaki obliki zatiranja in zavra?anja. »Cerkev obsoja te zlorabe in si prizadeva zlasti za spreobrnjenje vsakega od svojih ?lanov, nas samih, k pravi?nosti in resnici. V tem smislu celostni razvoj nagovarja na?o svetost: je poklicanost k pravi?nemu in sre?nemu ?ivljenju za vse.«

Nahajamo se pred izbiro med manipuliranjem narave in gojenjem narave. Za?nimo z na?o ?love?ko naravo in pomislimo na evgeniko, kiberneti?ne organizme in umetno inteligenco. Izbira med manipuliranjem in gojenjem narave pa se nana?a tudi na na? notranji svet.

Kdo je ?enska

Pape? Fran?i?ek je v nadaljevanju spregovoril o vlogi ?enske v Cerkvi, k ?emur nas prav tako vodi razmi?ljanje o ?love?ki ekologiji. Izpostavil je nasilje in nepravi?nost ter ideolo?ke predsodke. »Zato je treba ponovno odkriti izhodi??e: kdo je ?enska in kdo je Cerkev. Cerkev je Bo?je ljudstvo in ne multinacionalno podjetje. ?enska je v Bo?jem ljudstvu h?i, sestra, mati. Tako kot sem jaz sin, brat, o?e. To so odnosi, ki izra?ajo to, da smo ustvarjeni po Bo?ji podobi, kot mo?ki in ?enska, skupaj, ne lo?eno! Dejansko so ?enske in mo?ki osebe in ne posamezniki; od za?etka so poklicani, da ljubijo in so ljubljeni. Poklicanost, ki je poslanstvo. Od tod tudi prihaja njihova vloga v dru?bi in Cerkvi.«

»To, kar je zna?ilno za ?ensko, kar je ?enskost, ni dolo?eno s konsenzom ali ideologijami. Dostojanstvo pa je zagotovljeno z izvornim zakonom, ki ni zapisan na papirju, temve? v telesu. Dostojanstvo je neprecenljiva dobrina, je prvotna lastnost, ki je noben ?love?ki zakon ne more dati ali odvzeti. Izhajajo? iz tega skupnega dostojanstva, kr??anska kultura v razli?nih kontekstih vedno znova razvija poklicanost in poslanstvo mo?kega in ?enske ter njuno vzajemno bivanje drug za drugega, v ob?estvu. Ne eden proti drugemu, v nasprotnih zahtevah, ampak eden za drugega.«

Sveti o?e je izpostavil, da se ?enska nahaja v sredi??u odre?enjskega dogodka: »Iz Marijinega “da” pride Bog osebno na svet. ?enska je rodovitno sprejemanje, skrb, ?ivljenjska predanost. Odprimo o?i za ?tevilne vsakodnevne primere ljubezni, od prijateljstva do dela, od ?tudija do dru?bene in cerkvene odgovornosti, od zakonske zveze do materinstva, do devi?tva za Bo?je kraljestvo in slu?enje.«

Kako, zakaj in za koga

Pape? se je obrnil na zbrane ?tudente ter dejal, da so tudi oni tukaj, da bi rasli kot ?enske in kot mo?ki. »Ste na poti, na kateri se oblikujete kot osebe. Zato va?a izobra?evalna pot obsega razli?na podro?ja: raziskovanje, prijateljstvo, dru?beno delovanje, dr?avljansko in politi?no odgovornost, umetni?ko izra?anje,« je dejal in zatem nakazal tri vidike njihovega izobra?evanja: kako ?tudirati, zakaj ?tudirati in za koga ?tudirati.

Kako ?tudirati. Ne obstaja le metoda, ampak tudi slog. Vsak lahko razvije svojega. Dejansko je ?tudij vedno pot do samospoznanja. Obstaja pa tudi skupni slog, ki ga lahko delimo v univerzitetni skupnosti. Osebe ?tudirajo skupaj: s tistimi, ki so ?tudirali pred mano –

 predavatelji, ?tudenti v vi?jih letnikih –, s tistimi, ki ?tudirajo poleg mene, v u?ilnici. »Kultura kot skrb zase vklju?uje medsebojno skrb.«

Zakaj ?tudirati. Obstaja razlog, ki nas ?ene, in cilj, ki nas privla?i. Biti morata dobra, saj je od njiju odvisen smisel ?tudija, usmeritev na?ega ?ivljenja. V?asih ?tudiram, da bi na?el dolo?eno delo, na koncu pa ?ivim odvisen od njega. Postanemo “blago”. »?lovek ne ?ivi, da bi delal, ampak dela, da bi ?ivel; to je lahko re?i, a potrebno je prizadevanje, da bi to dosledno uresni?evali.«

Za koga ?tudirati. Zase? Da bi drugim polagali ra?une? »?tudiramo, da bi lahko vzgajali in slu?ili drugim, najprej s kompetencami in verodostojnostjo. Preden se vpra?amo, ali ?tudij ?emu slu?i, se zavzemajmo za to, da nekomu slu?imo. Potem bo univerzitetni naziv potrdil sposobnost za skupno dobro.«

I??ite resnico

Sveti o?e je ob koncu spregovoril ?e o resnici kot najvi?ji stvarnosti, ki nas razsvetljuje in presega. »Brez resnice na?e ?ivljenje izgubi smisel. ?tudij ima smisel, ko i??e resnico, in ko jo i??e, razume, da smo ustvarjeni za to, da jo najdemo. Resnica se pu??a najti: je prijetna, je na razpolago in je velikodu?na. ?e se odpovemo skupnemu iskanju resnice, ?tudij postane sredstvo mo?i in nadzora nad drugimi. Ne slu?i, ampak nadvladuje. Resnica pa nas osvobaja (prim. Jn 8,32). Ho?ete svobodo? Bodite iskalci in pri?e resnice! Prizadevajte si biti verodostojni in dosledni v najpreprostej?ih vsakodnevnih odlo?itvah. Tako bo ta univerza vsak dan postajala to, kar ?eli biti, namre? katoli?ka univerza!«