SA国际传媒

SA国际传媒

Pape? Fran?i?ek je spregovoril o velikem naravnem in kulturnem bogastvu dr?ave, kar tako dr?avne voditelje kot dr?avljane zavezuje k veliki odgovornosti. Izpostavil je trajnostni in pravi?ni razvoj, ki izbolj?uje ?ivljenjske razmere vseh in nikogar ne izklju?uje. Bistvenega pomena so stabilnost institucij, doseganje soglasij, medsebojno sodelovanje in dolgoro?ne vizije.

Vendar pa ?lovek za ?ivljenje ne potrebuje le osnovnih dobrin, ampak tudi veliko upanja v srcu, ki mu omogo?a ?iveti dobro, mu daje pogum, da se loti obse?nih na?rtov ter mu pomaga dvigniti pogled navzgor in ga usmeriti v prostrana obzorja. Posvaril je, da obilje materialnih dobrin brez tega diha du?e ni dovolj za oblikovanje vitalne in mirne dru?be, ki je delovna in vesela, saj se upogne sama vase. Zaradi suhote srca izgubi smer in pozabi na pravo lestvico vrednot; odvzame ji zagon, izgubi upanje v prihodnost in ne najde ve? razloga, da bi posredovala ?ivljenje in vero prihodnjim generacijam.

Pape? Fran?i?ek, govor med sre?anjem s predstavniki oblasti in civilne dru?be ter diplomatskim zborom, Port Moresby, 7. september 2024

Gospod generalni guverner, gospod prvi minister, spo?tovani predstavniki civilne dru?be, gospodje veleposlaniki, gospe in gospodje!

Vesel sem, da sem danes tukaj z vami in lahko obi??em Papuo Novo Gvinejo. Zahvaljujem se generalnemu guvernerju za prisr?ne pozdravne besede in vsem vam za toplo dobrodo?lico. Pozdravljam vse prebivalce dr?ave in jim ?elim mir in blaginjo. ?e zdaj se zahvaljujem oblastem za pomo?, ki jo nudijo mnogim dejavnostim Cerkve v duhu vzajemnega sodelovanja za skupno dobro.

V va?i domovini, arhipelagu z ve? sto otoki, se govori ve? kot osemsto jezikov, ki ustrezajo prav tolikim etni?nim skupinam: to ka?e na izjemno kulturno in ?love?ko bogastvo; in priznam, da je to vidik, ki me zelo navdu?uje, tudi na duhovni ravni, saj si predstavljam, da je ta ogromna raznoterost izziv za Svetega Duha, ki ustvarja harmonijo razlik.

Va?a de?ela ni bogata samo z otoki in idiomi, ampak tudi z zemeljskimi in vodnimi viri. Te dobrine je Bog namenil celotni skupnosti. In ?etudi je za njihovo izkori??anje treba povezati ?ir?e strokovno znanje in velika mednarodna podjetja, je prav, da se pri delitvi dobi?ka in zaposlovanju delovne sile upo?tevajo potrebe lokalnega prebivalstva, da bi se u?inkovito izbolj?ale njihove ?ivljenjske razmere.

To okoljsko in kulturno bogastvo hkrati predstavlja veliko odgovornost, saj zavezuje vse, dr?avne voditelje in dr?avljane, da s konkretno izvedljivimi programi in mednarodnim sodelovanjem ter ob vzajemnem spo?tovanju in sporazumih, koristnih za vse strani, spodbujajo vse potrebne pobude za pove?anje naravnih in ?love?kih virov na na?in, ki omogo?a trajnostni in pravi?ni razvoj, ki izbolj?uje ?ivljenjske pogoje vseh in nikogar ne izklju?uje.

Nujen pogoj za doseganje tak?nih trajnih rezultatov je stabilnost institucij, ki jo spodbuja soglasje o nekaterih bistvenih to?kah med razli?nimi pojmovanji in ob?utljivostmi v dru?bi. Pove?anje institucionalne trdnosti in doseganje soglasja o temeljnih odlo?itvah je dejansko predpogoj za celostni in solidarnostni razvoj. Zahteva tudi dolgoro?no vizijo in ozra?je sodelovanja med vsemi, tudi pri razlikovanju vlog in razli?nih mnenjih.

Predvsem pa upam, da se bo nehalo plemensko nasilje, ki ?al terja ?tevilne ?rtve, ne omogo?a mirnega ?ivljenja in ovira razvoj. Zato vse pozivam k odgovornosti, da bi prekinili spiralo nasilja in odlo?no stopili na pot, ki vodi v rodovitno sodelovanje v korist vseh prebivalcev dr?ave.

V ozra?ju, ki ga ustvarjajo te dr?e, se lahko dokon?no re?i tudi vpra?anje statusa otoka Bougainville ter se s tem izognie izbruhu starih napetosti.

Z utrditvijo dogovora o temeljih civilne dru?be in s pripravljenostjo vsakega posameznika, da ?rtvuje nek del svojih stali?? za dobro vseh, se bodo lahko ustvarle sile, ki so potrebne za izbolj?anje infrastrukture, pristopanje k zdravstvenim in izobra?evalnim potrebam prebivalstva ter pove?anje mo?nosti za dostojno delo. 

Vendar pa – in to dobro vemo, a v?asih pozabimo – ?lovek za ?ivljenje ne potrebuje le osnovnih dobrin, ampak tudi veliko upanje v srcu, ki mu omogo?a ?iveti dobro, mu daje okus in pogum, da se loti obse?nih na?rtov ter mu pomaga dvigniti pogled navzgor in ga usmeriti v prostrana obzorja.

Obilje materialnih dobrin brez tega diha du?e ni dovolj, da bi vdihnili ?ivljenje vitalni in mirni dru?bi, delovni in veseli, nasprotno, upogne se sama vase. Zaradi suhote srca izgubi smer in pozabi na pravo lestvico vrednot; odvzame ji zagon in jo zablokira do te mere – kot se to dogaja v nekaterih bogatih dr?avah –, da izgubi upanje v prihodnost in ne najde ve? razloga, da bi posredovala ?ivljenje.

Zato je treba duha usmeriti k ve?jim stvarnostim. Treba je, da ?lovekovo obna?anje podbira notranja mo?, ki ga varuje pred nevarnostjo, da bi se pokvaril in na poti izgubil sposobnost, da prepoznava pomen svojega dela ter ga opravlja predano in vztrajno.

Vrednote duha pomembno vplivajo na gradnjo zemeljskega mesta in vseh ?asovnih realnosti, tako reko? napolnijo du?o, navdihujejo in okrepijo vsak projekt. To nam govorita tudi logo in geslo tega mojega obiska Papue Nove Gvineje. Geslo nam pove vse z eno samo besedo: Moliti. Morda se bo nekdo, ki zelo upo?teva »politi?no korektnost«, ta izbira presenetila. A v resnici se moti, kajti ljudstvo, ki moli, ima prihodnost, saj mo? in upanje ?rpa od zgoraj. In tudi emblem rajske ptice v logu potovanja je simbol svobode: tiste svobode, ki je ni? in nih?e ne more zadu?iti, ker je notranja in jo varuje Bog, ki je ljubezen in ?eli svojim otrokom svobodo in ?ivljenje. 

Vsem, ki se opredeljujejo za kristjane – kar je velika ve?ina va?ega naroda – iskreno ?elim, da se vera ne bi nikoli omejila na izvr?evanje obredov in zapovedi, ampak bi temeljila na ljubezni do Jezusa Kristusa in hoji za Njim, postala ?iva kultura, navdihovala misli in dejanja ter postala svetilnik, ki osvetljuje pot. Na ta na?in lahko vera pomaga tudi dru?bi kot celoti, da raste in najde dobre in u?inkovite re?itve na svoje velike izzive.

Spo?tovani gospe in gospodje, sem sem pri?el, da bi katoli?ke vernike spodbudil k nadaljnji poti in jih potrdil v izpovedovanju vere; pri?el sem, da bi se z njimi veselil njihovega napredka in delil njihove te?ave; tu sem, kot bi rekel sveti Pavel, kot »sodelavec pri va?em veselju« (2 Kor 1,24).

?estitam kr??anskim skupnostim za karitativna dela, ki jih opravljajo v dr?avi, in jih pozivam, naj si vedno prizadevajo za sodelovanje z javnimi organi in vsemi ljudmi dobre volje, za?en?i z brati in sestrami, ki pripadajo drugim kr??anskim veroizpovedim in drugim verstvom, za skupno dobro vseh prebivalcev Papue Nove Gvineje.

Svetlo pri?evanje bla?enega Petra To Rota – kot je dejal sveti Janez Pavel II. med ma?o ob njegovi beatifikaciji – »nas u?i, naj se velikodu?no posvetimo slu?enju drugim, da bi se dru?ba razvijala v po?tenosti in pravi?nosti, harmoniji in solidarnosti« (prim. homilija, Port Moresby, 17. januar 1995). Naj vam njegov zgled, skupaj z zgledom bla?enega Giovannija Mazzucconija, Pape?kega in?tituta za zunanje misijone in vseh misijonarjev, ki so oznanjali evangelij v tej va?i de?eli, daje mo? in upanje.

Sveti nadangel Mihael, zavetnik Papue Nove Gvineje, naj vedno bdi nad vami in vas brani pred vsemi nevarnostmi, varuje oblasti in vse prebivalce te dr?ave.

Ekscelenca, govorili ste o ?enskah. Ne pozabimo, da so ?enske tiste, ki ohranjajo dr?avo. ?enske imajo mo?, da dajejo ?ivljenje, gradijo, pomagajo rasti dr?avi. Ne pozabimo ?ensk, ki so na prvem mestu v ?love?kem in duhovnem razvoju.

Ekscelenca, gospe in gospodje!

Z veseljem za?enjam svoj obisk med vami. Zahvaljujem se vam, da ste mi odpli vrata va?e lepe de?ele, ki je tako dale? od Rima, a vedar tako blizu srcu katoli?ke Cerkve. Kajti v srcu Cerkve je ljubezen Jezusa Kristusa, ki je na kri?u objel vse ljudi. Njegov evangelij je za vsa ljudstva, ni vezan na nobeno zemeljsko oblast, temve? je svoboden, da dá rodovitnost vsaki kulturi in v svetu omogo?i rast Bo?jega kraljestva. Evangelij se inkulturira in kulture je treba evangelizirati.

Naj bo to Bo?je kraljestvu na teh tleh v celoti sprejeto, da bodo vsi prebivalci Papue Nove Gvineje z raznolikostjo svojih tradicij ?iveli skupaj v harmoniji in svetu dali znamenje bratstva.