SA国际传媒

SA国际传媒

Pape? je izpostavil pomembno vlogo Luksemburga pri izgradnji »zdru?ene in enotne Evrope« ter njegovo »trdno demokrati?no strukturo, ki varuje dostojanstvo ?loveka in njegove temeljne svobo??ine«. Poudaril je, da »morajo vsakdanje ?ivljenje narodov in njihovih voditeljev voditi visoke in globoke duhovne vrednote, ki prepre?ujejo norost razuma in neodgovorno vra?anje k istim napakam kot v preteklosti«. Luksemburg lahko vsem poka?e prednost, ki jo imajo mir, integracija migrantov in sodelovanje med narodi pred grozotami vojne, izklju?evanjem migrantov ter posledicami zaostrovanja stali?? in iskanja zgolj lastnih interesov.

Prizadevanje za zdru?eno in enotno Evropo

»Luksemburg se je zaradi svoje posebne geografske lege na meji razli?nih jezikovnih in kulturnih obmo?ij pogosto zna?el na kri?i??u najpomembnej?ih evropskih zgodovinskih dogodkov; v prvi polovici prej?njega stoletja je dvakrat do?ivel invazijo ter odvzem svobode in neodvisnosti,« je pape? Fran?i?ek za?el svoj govor, namenjen predstavnikom oblasti in civilne dru?be ter diplomatskemu zboru. Dodal je, da se Luksemburg »od konca druge svetovne vojne dalje odlikuje po svojem prizadevanju za zdru?eno in enotno Evropo, v kateri bi vsaka dr?ava, naj bo velika ali majhna, imela svojo lastno vlogo, pri ?emer bi se kon?no opustile delitve, nasprotovanja in vojne, ki jih povzro?ajo pretirani nacionalizmi in ?kodljive ideologije. Ideologije so vedno sovra?nice demokracije.«

Pape? Fran?i?ek in luksembur?ki predsednik vlade Luc Frieden

Obmejni kraji, ki ka?ejo poti k miru

Prav tako je treba priznati – je izpostavil Fran?i?ek –, da »so, kadar prevlada logika spora in nasilnega nasprotovanja, kraji, ki le?ijo na meji med sprtimi silami mo?no vpleteni. Ko pa duhovi kon?no ponovno odkrijejo poti modrosti, nasprotovanje pa zamenja sodelovanje, postanejo prav ti kraji najprimernej?i za to, da ne le simboli?no naka?ejo potrebe novega obdobja miru in poti, ki jim je treba slediti.«

Luksemburg pri tem ni izjema. Je namre? dr?ava ustanoviteljica Evropske unije in skupnosti, ki so bile pred njo, ter sede? ?tevilnih evropskih institucij, vklju?no s Sodi??em Evropske unije, Ra?unskim sodi??em in Evropsko investicijsko banko.

V sredi??u trdne demokrati?ne strukture sta oseba in skupno dobro

Sveti o?e je izpostavil, da je »trdna demokrati?na struktura« Luksemburga, ki »varuje dostojanstvo ?loveka in njegove temeljne svobo??ine«, nujen pogoj za tako pomembno vlogo v celinskem kontekstu.

»Dejansko ni velikost ozemlja ali ?tevilo prebivalcev nujni pogoj, da lahko dr?ava igra pomembno vlogo na mednarodnem prizori??u ali da postane glavno sredi??e na gospodarski in finan?ni ravni. Pa? pa je to potrpe?ljiva izgradnja institucij in zakonov, ki s preudarnim urejanjem ?ivljenja dr?avljanov – v skladu z merili pravi?nosti in spo?tovanja pravne dr?ave – v sredi??e postavljajo osebo in skupno dobro ter prepre?ujejo in odpravljajo nevarnosti diskriminacije in izklju?evanja.«

Poziv k solidarnim odnosom med narodi

Navedel je ?e vedno aktualne besede svetega Janeza Pavla II., ki jih je izrekel v Luksemburgu leta 1985: »Va?a dr?ava ostaja zvesta svoji poklicanosti, da je na tem pomembnem kri?i??u civilizacij kraj intenzivnih izmenjav in sodelovanja med vedno ve?jim ?tevilom dr?av. Sr?no upam, da bo ta ?elja po solidarnosti vedno bolj zdru?evala nacionalne skupnosti in se raz?irila na vse narode sveta, zlasti na najrevnej?e (Luksemburg, 15. maj 1985).« Fran?i?ek je pri tem ponovno pozval »k vzpostavitvi solidarnih odnosov med narodi«, da bi lahko »vsi postali udele?enci in protagonisti urejenega projekta celostnega razvoja«.

Bogastvo je odgovornost

Zna?ilnosti tak?nega napredka in poti, ki do njega vodijo, pa nakazuje dru?beni nauk Cerkve. Pape? se je na tem podro?ju – kot je dejal – poglobil v dve pomembni temi: skrb za stvarstvo in bratstvo.

»Da bi razvoj bil pristen in celosten, ne sme pleniti in uni?evati na?ega skupnega doma in ne sme pu??ati na obrobju ljudstev ali dru?benih skupin. Bogastvo – tega ne pozabimo – je odgovornost. Zato prosim, da smo vedno pozorni in ne zanemarjamo najbolj prikraj?anih narodov, ampak jim pomagamo, da se dvignejo iz obubo?anih razmer. To je ena glavnih poti, da se zmanj?a ?tevilo tistih, ki so se prisiljeni izseliti, pogosto v ne?love?kih in nevarnih razmerah. Naj bo Luksemburg s svojo posebno zgodovino ter prav tako posebno geografsko lego, kjer je malo manj kot polovica prebivalcev iz drugih delov Evrope in sveta, v pomo? in zgled pri kazanju poti naprej pri sprejemanju in vklju?evanju migrantov in beguncev. In vi ste tukaj zgled.«

Voditi nas morajo visoke in globoke duhovne vrednote

?al pa je – je nadaljeval sveti o?e – tudi na evropski celini mogo?e opaziti, da se ponovno pojavljajo nesoglasja in sovra?nosti, ki namesto da bi se re?evala na podlagi medsebojne dobre volje, pogajanj in diplomatskega dela, se spremenijo v odprto sovra?tvo, ki mu sledita uni?enje in smrt.

»Zdi se, da ?love?ko srce ne zna vedno varovati spomina in ob?asno zablodi ter se vrne na tragi?ne poti vojne. Da bi ozdravili to nevarno sklerozo, zaradi katere narodi hudo zbolevajo in tvegajo, da se bodo zapletli v dogajanja z ogromno ?love?ko ceno ter ponovili nekoristne poboje, moramo pogled usmeriti navzgor, vsakdanje ?ivljenje narodov in njihovih voditeljev morajo voditi visoke in globoke duhovne vrednote. Te vrednote bodo prepre?ile norost razuma in neodgovorno vra?anje k istim napakam kot v preteklosti, ki jih ?e bolj poostri ve?ja tehni?na mo?, ki jo zdaj uporabljajo ljudje. Luksemburg je prav v sredi??u te sposobnosti, da vzpostavi prijateljstvo in zaobide te poti. Rekel bi, da je to va?a poklicanost.«

Evangelij Jezusa Kristusa

Pape? Fran?i?ek je zatrdil, da je kot naslednik apostola Petra in v imenu Cerkve pri?el, da pri?uje, da je »ta ?ivljenjska mo?, ta vedno nova sila osebne in dru?bene prenove« evangelij – zaradi njega »najdemo naklonjenost med vsemi narodi, med vsemi ljudstvi: naklonjenost, enako ?utenje, enako trpljenje«.

»Evangelij Jezusa Kristusa, ki je edini zmo?en korenito preoblikovati ?love?ko du?o, jo narediti sposobno delati dobro tudi v najte?jih razmerah, pogasiti sovra?tvo in spraviti sprte strani. Naj vsi, vsak mo?ki in vsaka ?enska, v polni svobodi spoznajo evangelij Jezusa, ki je v svoji Osebi spravil Boga in ?loveka in ki lahko ozdravi rane ?love?kega srca, saj ve, kaj je v njem.«

Mir, integracija migrantov in sodelovanje med narodi

»Luksemburg lahko vsem poka?e prednosti miru pred grozotami vojne, prednosti integracije in vlaganj v migrante pred njihovo segregacijo, prednosti sodelovanja med narodi pred zlove??imi posledicami zaostrovanja stali?? ter sebi?nega in kratkovidnega ali celo nasilnega iskanja lastnih interesov,« so se ob koncu govora glasile pape?eve besede. Nujno je namre? treba, da »se tisti, ki so na oblasti, vztrajno in potrpe?ljivo zavzemajo za po?tena pogajanja, da bi re?ili nesoglasja in bili pripravljeni poiskati ?astne kompromise, ki ne ?kodijo, temve? lahko gradijo varnost in mir za vse«.

V zvezi z geslom obiska v Luksemburgu »Da bi stregel« je sveti o?e povedal, da se to neposredno nana?a na poslanstvo »Cerkve, ki jo je Kristus, Gospod, ki je postal slu?abnik, poslal v svet, kakor je Njega poslal O?e«. »A dovolite, da vas spomnim,« je ?e dejal pape?, »da je to, torej slu?enje, tudi za vsakega od vas najvi?ji naziv plemenitosti. Slu?enje je za vas tudi glavna naloga, slog, ki ga je treba sprejeti vsak dan. Naj vam dobri Gospod podeli, da ga boste vedno opravljali z radostnim in velikodu?nim srcem. In tisti, ki nimajo vere, naj delajo za brate, naj delajo za domovino, naj delajo za dru?bo. To je pot za vse, vedno za skupno dobro!«