Pape? v D?akarti. Svoje potovanje za?enja z objemom sirot, revnih in beguncev
Salvatore Cernuzio
Lep pozdrav od ljudi na ulici
Na ulici so mo?ki, ?enske in otroci v belih majicah mahali z zastavami v barvah Indonezije in vzklikali »Selamat datang«, »Dobrodo?el«. Ko so pod vodstvom nuncija Piera Pioppa prestopili prag nunciature, da bi pozdravili pape?a Fran?i?ka, so vsi sedli v krog v atriju: sirote, ostareli, revni, begunci. Skupaj jih je bilo 40, spremljali pa so jih tisti, ki jim vsak dan pomagajo in se trudijo nadomestiti njihove pomanjkljivosti ter se odzvati na njihove potrebe: redovnice dominikanke, jezuitska slu?ba za begunce in skupnost Sant'Egidio.
»Razni ljudje« na nunciaturi
Skupnost sv. Egidija, ki je v azijski dr?avi dejavna od leta 1991 na pobudo nekaterih mladih laikov iz ?kofije Padang in je zdaj razvejana v enajstih mestih, je na nunciaturo pospremila 20 gostov. »Razli?ni ljudje so«, so razlo?ili predstavniki Sv. Egidija, prisotni na sre?anju. »Gre za revne, ki ?ivijo na ulici, zbirajo odpadke in jih reciklirajo. To niso brezdomci, kot jih vidimo v Evropi, ampak cele dru?ine, ki nimajo doma in ?ivijo med odpadki«. Tukaj v D?akarti jih imenujejo »vozniki vozi?kov«, ker ta lesena vozila nalagajo s smetmi, zbranimi na odlagali??ih, pogosto pa je vozi?ek sam njihov edini »dom«, kjer ?ivijo, jedo in spijo. Skupnost sv. Egidija jim prina?a hrano in obla?ila, tako kot v vseh mestih po svetu. Nekateri izmed teh so se danes lahko rokovali s pape?em, ki je pri?el do vseh stolov prisotnih, vsakega posebej pozdravil in na kratko prisluhnil njihovi zgodbi.
Begunci in brodolomci
Med njimi so, vedno v spremstvu Sv. Egidija in Erlipa Vitarseja, prvega stalnega diakona nad?kofije v D?akarti, tudi starej?i ljudje iz ustanov, revni ljudje, ki ?ivijo ali delajo na smeti??ih in pogosto zahajajo v skupno menzo, nato begunci iz Somalije in begunska dru?ina iz ?rilanke, ki je zbe?ala pred tamilskim preganjanjem. Pred meseci se je s ?olnom odpravila v Avstralijo, a se je ladja na morju prevrnila. Po ?ude?u so se v Indonezijo vrnili ?ivi in tako kot mnogi ?akajo na ponovno zdru?itev s sorodniki v Avstraliji ali celo Kanadi. »?ivijo v negotovosti v dr?avi, ki jih ne zavra?a, nima pa ustrezne zakonodaje in sredstev, da bi jim lahko pomagala«.
Pape? Fran?i?ek je prisluhnil njihovi zgodbi, ki jo je povedal James, in jih blagoslovil, tako kot je storil beguncu iz Mjanmara, enega od mnogih Rohingov, ki trpijo zaradi brutalnosti, ki jo je sveti o?e pogosto obsodil. Tako je edini, ki daje javno podporo tej manj?ini. Pape? je danes v znak bli?ine in pozornosti polo?il roko na glavo de?ka, ki ga je JRS pripeljala na nunciaturo.
Naklonjenost otrokom
Pape? Fran?i?ek je nadalje delil objeme in ?e objeme ?tevilnim prisotnim otrokom: tako sirotam, zbranim po vaseh in na obrobju mesta, ki jih hranijo in vzgajajo dominikanske redovnice, kot otrokom ?ol miru. Slednji so mu podarili risbo »sveta, ki bi si ga ?eleli«, podobo zemeljske oble, ki jo podpirata kraka, sestavljena iz vseh zastav, zdru?enih in tesno skupaj v znak bratstva.
Med poljubi, blagoslovi na glavo in ?elo, ro?nimi venci kot darili je pape? dobr?en del tokratnega sre?anja pre?ivel najmanj?imi. Ustavil se je tudi in se zasebno pogovoril z Afganistanko, zavito v ?ador. Po?alil se je s starej?im mo?kim na invalidskem vozi?ku: »Jaz tudi!« Nazadnje je dal svoj blagoslov in rekel, da je vesel in ganjen, da s tak?nim sre?anjem za?ne najdalj?o pot svojega pontifikata.
