SA国际传媒

Pape? Fran?i?ek

Dragi bratje ?kofje,
dragi duhovniki n diakoni, redovnice, redovniki in bogoslovci,
dragi katehisti, bratje in sestre, dober dan!
Veliko vas mlaj?ih – semeni??niki, mlaj?e redovnice ...) je ostalo zunaj. In zdaj, ko sem videl ?kofa, [sem mu rekel], da mora pove?ati stolnico, ker je milost imeti toliko poklicev. Zahvaljujemo se Gospodu in tudi vsem misijonarjem, ki so bili pred nami. Ko gledamo tega ?loveka, ki je bil vse ?ivljenje katehet, lahko razumemo milino poslanstva, ki mu je bilo zaupano. Zahvaljujemo se Gospodu za ta blagoslov tej Cerkvi.

Vesel sem, da sem med vami v okviru potovanja, v katerem prihajam kot romar v de?ele Vzhoda. Zahvaljujem se msgr. Norbertu de Amaralu za besede, ki mi jih je namenil in omenil, da je Vzhodni Timor dr?ava na »robu sveta«. Tudi jaz prihajam z roba sveta, ampak vi bolj kot jaz. In – rad bi rekel – da prav zato, ker na robu sveta, se nahaja v sredi??u evangelija! To je paradoks, ki se ga moramo nau?iti: v evangelijih biti na robu je sredi??e in Cerkev, ki ne zmore dose?i skrajnih meja in se skriva v sredi??u, je zelo bolna Cerkev. (...) Cerkev, ki misli na obrobje, po?ilja svoje misijonarje in se postavlja v tiste meje, ki so sredi??e, sredi??e Cerkve. Hvala, ker ste na robu. Kajti dobro vemo, da so v Kristusovem srcu bivanjska obrobja v sredi??u. Evangelij je poln ljudi, likov in zgodb, ki so na robovih, na mejah, vendar jih je Jezus sklical in so postali protagonisti upanja, ki nam ga je prinesel.

Veselim se z vami in za vas, ker ste Gospodovi u?enci v tej de?eli. Ko mislim na va?e napore in izzive, za katere ste poklicani, da se z njimi spoprimete, sem se spomnil zelo prepri?ljivega odlomka iz Janezovega evangelija, ki nam pripoveduje o zelo ne?nem in intimnem prizoru, ki se je zgodil v hi?i Jezusovih prijateljev Lazarja, Marte in Marije (prim. Jn 12,1-11). Med ve?erjo je v nekem trenutku Marija »vzela funt dragocenega di?avnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi. Hi?a se je napolnila z vonjem po di?avnem olju« (v. 12,3).

Marija mazili Jezusu noge in vonj se je raz?iril po hi?i. Skupaj z vami bi se rad zadr?al prav pri tem: pri vonju, pri vonju Kristusa in vonju njegovega evangelija. Gre za dar, ki ga imate in ki ste ga zastonj prejeli, toda ga moramo varovati in smo poklicani, da ga ?irimo. Varovati vonj, tega daru evangelija, ki ga je Gospod dal tej de?eli Vzhodnega Timorja in ?iriti vonj.

Varovati vonj. Vedno se moramo vra?ati k izvoru prejetega daru, tega, da smo kristjani, duhovniki, redovniki ali katehisti. Po Bo?jem Sinu Jezusu, ki je umrl za nas in nam je daroval Svetega Duha, smo prejeli Bo?je ?ivljenje samo. Maziljeni smo bili z oljem veselja in apostol Pavel pi?e: »Za Boga smo namre? blag Kristusov vonj« (2 Kor 2,15).

Dragi bratje, drage sestre, vi ste Kristusov vonj! In ta simbol vam ni tuj. Tukaj, na Timorju, namre? v obilju raste sandalovina, njena vonjava pa je zelo cenjena in iskana tudi pri drugih ljudstvih in narodih. Samo Sveto pismo hvali njeno vrednost, ko pripoveduje, da je kraljica iz Sabe obiskala kralja Salomona in mu prinesla sandalovino kot darilo (prim. 1 Kr 10,12). Ne vem, ali se je kraljica iz Sabe ustavila v Vzhodnem Timorju, preden je sre?ala Salomona – kdo ve? – in vzela sandal tukaj …

Bratje in sestre, vi ste v tej dr?avi di?ava evangelija. Ste di?ava, ki je dra?ja, kot so francoske di?ave. Vi ste Kristusova di?ava, vi ste di?ava evangelija v tej de?eli. Kot drevo sandalovine, ki je vedno zeleno, mo?no, ki raste in rodi sadove, ste tudi vi u?enci misijonarji, odi?avljeni s Svetim Duhom, da radostite ?ivljenje va?ega ljudstva.

Vendar pa ne pozabimo ne?esa: vonj, ki smo ga prejeli od Gospoda, je treba skrbno varovati, kakor ga je Marija iz Betanije shranila prav za Jezusa. Varovati moramo ljubezen. Ne pozabite tega stavka: varovati ljubezen, s katero je Gospod nadi?avil na?e ?ivljenje, da se ne bo razkadila in ne bo izgubila svojega vonja. Kaj to pomeni? Pomeni, da se moramo zavedati daru, ki smo ga prejeli, ker je vse to, kar imamo dar in si zapomniti, da di?ava ni namenjena nam samim, ampak za maziljenje Kristusovih nog z oznanjevanjem evangelija in slu?enjem ubogim, pomeni bedeti nad seboj, ker sta povpre?nost in duhovna mla?nost vedno na pre?i. In spomnim se ne?esa, kar je kardinal De Lubac rekel o povpre?nosti in posvetnosti: »Najhuj?a stvar, ki se lahko zgodi ?enskam in mo?kim v Cerkvi, je, da padejo v posvetnost, duhovno posvetnost«. Bodite previdni, obdr?ite to di?avo, ki nam daje toliko ?ivljenja.

In dodajam ?e nekaj: s hvale?nostjo glejmo na zgodovino, ki je bila pred nami, na seme vere, ki so ga tukaj zasejali misijonarji, – ti trije, ki so nam govorili: redovnica, ki je tu pre?ivela vse svoje posve?eno ?ivljenje; ta duhovnik, ki je znal spremljati svoje ljudstvo v te?kih trenutkih tuje nadvlade in ta diakon, ki mu ustnice niso ohromele pri oznanjevanju evangelija in kr??evanju; pomislimo na te tri primere, ki so reprezentativni za zgodovino na?e Cerkve in ljubimo svojo zgodovino; in tukaj posejano seme – in na ?ole za usposabljanje pastoralnih delavcev in ?e na veliko drugega. Toda ali je to lahko dovolj? V resnici moramo vedno skrbeti za plamen vere. Zato vam ?elim re?i: ne zanemarjajte poglabljanja evangeljskega nauka, ne zanemarjajte zorenja v duhovnem, katehetskem in teolo?kem oblikovanju; kajti vse to slu?i oznanjevanju evangelija v va?i kulturi in isto?asno jo o?i??uje arhai?nih in v?asih vra?evernih oblik in izro?il.

Oznanjevanje vere se mora inkulturirati v va?o kulturo in va?a kultura mora biti evangelizirana. In to velja za vse ljudi, ne samo za vas. ?e ste Cerkev, ki ni sposobna inkulturirati vere, ki ni sposobna izraziti vere v vrednote, zna?ilne za to de?elo, bo eksperta za eti?nost, a bo neplodna Cerkev. V va?i kulturi je veliko lepih stvari. Posebej mislim na vero v vstajenje in v navzo?nost du? pokojnih. Vendar moramo vse to vedno o?i??evati v lu?i evangelija in nauka Cerkve. Zavzemite se za to, kajti »vsaka kultura in vsaka dru?bena skupina potrebuje o?i??enje in zorenje« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 69).

In pridemo do drugega vidika: ?iriti vonj. Cerkev obstaja, da bi evangelizirala, in mi smo poklicani, da drugim prina?amo prijeten vonj novega evangeljskega ?ivljenja. Marija iz Betanije ne uporablja dragocene narde, da bi polep?ala sama sebe, ampak da Jezusu mazili noge in tako raz?iri vonj po vsej hi?i. Evangelij po Marku celo opi?e, da je Marija, da bi mazilila Jezusa, »strla« alabastrno posodico, ki je vsebovala di?e?e mazilo (prim. 14,3). Evangelizacija se zgodi, ko imamo pogum »streti« posodo, ki vsebuje di?avo, streti »lupino«, ki nas pogosto zapira same vase, in izstopiti iz lene, udobne vernosti, ki jo ?ivimo zgolj za osebne potrebe. V?e? mi je bil izraz sestre Rose, zelo mi je bilo v?e?, ko je rekla: »Cerkev v gibanju, Cerkev, ki ne stoji na mestu, ki se ne vrti okoli same sebe, ampak gori od zavzetosti, da vsem prina?a veselje evangelija«.

Tudi va?a dr?ava, ki je zakoreninjena v dolgo kr??ansko zgodovino, danes potrebuje prenovljen zagon v evangelizaciji, da bi do vseh pri?el vonj evangelija: vonj sprave in miru po bole?ih letih vojne; vonj so?utja, ki pomaga revnim, da se postavijo na noge in vzbudi prizadevanje za okrepitev gospodarske in socialne blaginje dr?ave; vonj pravi?nosti proti korupciji. Pozorni bodite, ker korupcija pogosto vstopi v na?e skupnosti, na?e ?upnije. Zlasti pa je vonj evangelija treba ?iriti proti vsemu, kar poni?uje, kazi in celo uni?uje ?love?ko ?ivljenje, proti tistim ranam, ki povzro?ajo notranjo praznino in trpljenje, kot je alkoholizem, nasilje, pomanjkanje spo?tovanja do dostojanstva ?ensk. Jezusov evangelij ima mo?, da preobrazi vse te temne resni?nosti in ustvari novo dru?bo.

Sporo?ilo, ki ga redovnice prina?ate, ko se soo?ate s pojavom nespo?tovanja ?ensk, je, da so ?enske najpomembnej?i del Cerkve, saj skrbijo za najbolj potrebne: skrbijo zanje, jih spremljajo ... Prihajam od obiska te ?udovite hi?e sprejema za najrevnej?e in najbolj pomo?i potrebne. Sestre, bodite matere Bo?jega ljudstva; imejte pogum rojevati skupnosti, biti matere. To vas prosim.

Drage sestre, dragi bratje, potrebujemo ta sunek evangelija; in zato potrebujemo zavzete, pripravljene in ustvarjalne duhovnike, redovnike in katehiste, usposobljene in ustvarjalne katehiste. Za va?e pri?evanje se vam zahvaljujem g. Florentin, katehist, ki je velik del svojega ?ivljenja posvetil temu ?udovitemu slu?enju. Zlasti duhovnikom bi rad rekel: opazil sem, da se ljudje z veliko naklonjenostjo obra?ajo na vas in vam pravijo »Amu«, ki je tukaj najpomembnej?i naziv in pomeni »gospod«. Vendar se zaradi tega ne smete ?utiti vi?ji od ljudi, saj ste iz ljudstva, rodile so vas matere iz tega ljudstva, odra??ali ste z ljudstvom, ne pozabite na kulturo ljudstva, ki ste jo prejeli, saj niste superiorni. Ne pustite se zapeljati v sku?njavo ponosa in oblasti. In veste, kako se za?ne sku?njava oblasti? Saj razumete, kajne? Moja babica mi je rekla: »Hudi? vedno vstopi skozi ?epe«, tukaj hudi? vstopi, vedno vstopi skozi ?epe. Prosim, ne mislite na svojo slu?bo kot na dru?beni presti?. Slu?ba je slu?enje. In ?e se kdo od vas ne po?uti kot slu?abnik ljudstva, naj gre in povpra?a modrega duhovnika za nasvet, ki bo pomagal ohraniti to zelo pomembno razse?nost.

Zapomnimo si tole: z di?avo se mazilijo Kristusove noge, ki so noge na?ih bratov v veri, za?en?i z najbolj revnimi. Najbolj privilegirani so najrevnej?i in s to di?avo moramo poskrbeti zanje. Zgovorna je gesta, ki jo naredijo tukaj?nji verniki, ko sre?ajo vas, duhovnike. Primejo va?o posve?eno roko in jo pribli?ajo ?elu v znamenje blagoslova. Lepo je v tem znamenju doumeti naklonjenost svetega Bo?jega ljudstva, kajti duhovnik je orodje blagoslova: nikoli se ne sme okoristiti z vlogo, vedno mora blagoslavljati, tola?iti, biti slu?abnik so?utja in znamenje Bo?jega usmiljenja. In znamenje tega je ubog duhovnik. Kot svojo nevesto ljubite ubo?tvo.

Dragi bratje, portugalski diplomat Tomé Pires iz 16. stol je zapisal: »Malajski trgovci pravijo, da je Bog ustvaril Timor za sandalovino« (The Summa Oriental, Londra 1944, 204). Mi pa vemo, da poleg sandalovega obstaja ?e drug vonj, vonj Kristusa in evangelija, ki obogati ?ivljenje in ga napolni z veseljem.

Vi, duhovniki, diakoni, redovnice: ne izgubite poguma! Kot nas je spomnil o?e Sancho v svojem ganljivem pri?evanju: »Bog ve, kako poskrbeti za tiste, ki jih je poklical in poslal v svoj misijon«. V trenutkih najve?jih te?av pomislite na to. On nas spremlja: pustimo se spremljati Gospodu v duhu ubo?tva in slu?enja. Iz srca vas blagoslavljam. In prosim vas, ne pozabite moliti zame: vendar molite za, ne proti, kajne? Hvala.

Rad bi zaklju?il z zahvalo, zelo veliko zahvalo za va?e ostarele ljudi, ostarele duhovnike, ki so tukaj pre?iveli svoja ?ivljenja, ostarele redovnice, ki so res v redu, ki so tukaj pou?ile svoje ?ivljenje. Oni so na? zgled. Hvala.