SA国际传媒

SA国际传媒

Novinarji so svetega o?eta najprej povpra?ali o vtisih potovanja, med katerim je obiskal ?tiri dr?ave. Med drugim je izrazil presene?enje nad Singapurjem, zelo razvito in urejeno dr?avo s prijaznimi ljudmi. Izpostavil je zelo visoko medversko kulturo ter zatrdil, da tamkaj?nje medversko sre?anje, namenjeno prete?no mladim, predstavlja »zgled bratstva«.

O Vzhodnem Timorju je dejal, da ima »preprosto, dru?insko, veselo kulturo, kulturo ?ivljenja, ima veliko otrok«. Ko je med sklepno ma?o uporabil izraz »krokodili«, je mislil na »ideje, ki lahko pridejo od zunaj in uni?ijo to harmonijo«, ki jo ima Vzhodni Timor.

Na vpra?anje o vlaganju oligarhov v rudarstvo v Papui Novi Gvineji in Indoneziji, medtem ko doma?e prebivalstvo nima nobene koristi od te dejavnosti, je sveti o?e izpostavil dru?beni nauk Cerkve, ki pravi, da »mora obstajati komunikacija med razli?nimi dru?benimi sektorji«. V dr?avah v razvoju je po pape?evih besedah treba razviti »dru?bene odnose«.

Odnosi s Kitajsko

Zatem je beseda nanesla na odnose s Kitajsko. »Zadovoljen sem s pogovori s Kitajsko,« je dejal. »Rezultati so dobri. Od dr?avnega tajni?tva sem sli?al, kako stvari potekajo, in sem zadovoljen.« Nato je dodal: »Kitajska je zame ilusión v smislu, da bi jo rad obiskal. Kitajsko ob?udujem in spo?tujem. Je velika dr?ava s tiso?letno kulturo in sposobnostjo dialoga, ki presega razli?ne politi?ne sisteme, ki jih je imela. Kitajska je obljuba in upanje za Cerkev. Upamo lahko tudi na sodelovanje za mir.«

Ameri?ke predsedni?ke volitve

Na vpra?anje o predsedni?kih volitvah v ZDA in kako naj se katoli?ani odlo?ijo med razli?nima programoma obeh kandidatov, je pape? odvrnil, da sta tako zagovarjanje splava kot zavra?anje migrantov »proti ?ivljenju«: »Zavrniti migrante, ne jim omogo?iti dela, ne jih sprejeti je velik greh.« ?e v Stari zavezi je obstajala dol?nost za??ititi tujce, sirote in vdove. Zavra?anje migrantov »je greh proti ?ivljenju teh ljudi«. »Migracija je pravica, ki je obstajala ?e v Stari zavezi.«

Glede splava je pape? dejal, da je to umor. »Znanost pravi, da so v prvem mesecu spo?etja ?e oblikovani vsi organi. Splav pomeni ubiti ?love?ko bitje. ?e ti je ta beseda v?e? ali ne, gre za uboj,« je poudaril in pojasnil, da »Cerkev ni zaprta, ker ne dovoljuje splava. Cerkev ga ne dovoljuje, ker pomeni ubijanje. V politi?ni morali pravijo, da je slabo, ?e ne gre? volit. Treba je voliti in treba je izbrati manj?e zlo. Kdo je v tem primeru manj?e zlo, tista gospa ali tisti gospod? Ne vem. Vsakdo naj v skladu z vestjo o tem premisli in tako stori.«

Mir v Gazi

V zvezi z morebitno mediacijo za dosego miru v Gazi je pape? zatrdil, da si Sveti sede? za to prizadeva. Dejal je, da vsak dan kli?e v ?upnijo v Gazi, kjer se nahaja 600 ljudi, kristjanov in muslimanov, ki mu pripovedujejo o groznih stvareh. »Na ?alost ne vidim, da bi bil dose?en napredek v smeri miru. Bratstvo je pomembnej?e od ubijanja bratov. Bratstvo, podati si roko. In tudi tisti, ki bodo v vojni zmagali, bodo do?iveli velik poraz, saj je vojna poraz za vse brez izjeme. Zato je pomembno vse, kar se stori za mir.«

Zlorabe v Cerkvi

Zastavljeno je bilo tudi vpra?anje o spolnih zlorabah v Cerkvi ter omenjen nedavni primer duhovnika abbéja Pierra v Franciji. Po pape?evih besedah gre za »zelo bole?o in delikatno« zadevo. »Dobri ljudje, ljudje, ki delajo dobro – omenili ste abbéja Pierra –, potem pa, ko so naredili toliko dobrega, vidimo, da je ta oseba grd gre?nik. To je na?e ?love?ko stanje.« Pape? je poudaril, da se teh primerov ne sme skrivati: »Javni grehi so javni in jih je treba obsoditi. »Abbé Pierre je ?lovek, ki je naredil veliko dobrega, a je tudi gre?nik. O tem moramo jasno govoriti in ne skrivati. Delo proti zlorabam je nekaj, ?emur se moramo vsi posvetiti. A ne le proti spolnim zlorabam, temve? proti vsem vrstam zlorab. Dru?bene zlorabe, vzgojne zlorabe, spreminjati miselnost ljudi, jemati svobodo ... Zloraba je po mojem mnenju demonska stvar, saj vse vrste zlorab uni?ujejo dostojanstvo osebe, vse vrste zlorab posku?ajo uni?iti to, kar vsi smo: Bo?ja podoba. Vesel sem, ko ti primeri pridejo na povr?je.«

Podnebna kriza

Ob koncu je sveti o?e spregovoril ?e o razmerah v Venezueli ter dr?avne voditelje pozval k dialogu in prizadevanju za mir. »Diktature ni?emur ne slu?ijo in se prej ali slej slabo kon?ajo.« Povpra?alo se ga je tudi, ali bo obiskal Argentino, na kar je odgovoril, da bi si ?elel iti, saj je to njegov narod, a stvari ?e niso odlo?ene, saj je prej treba ?e marsikaj re?iti. V zvezi s Pari?kim sporazumom je pape? dejal, da je podnebni problem zelo resen. Dodal je, da je od sre?anja v Parizu leta 2015 vse manj sre?anj o podnebnih vpra?anjih. Veliko se govori, a ni?esar se ne stori, tak?en je vsaj pape?ev vtis.