Pape? kmalu v Belgijo in Luksemburg. Mir, podnebne spremembe, migracija.
Salvatore Cernuzio – Vatikan
Kmalu po vrnitvi z apostolskega potovanja v Oceanijo in Azijo se pape? Fran?i?ek podaja na novo mednarodno potovanje, ?e 46. v svojem pontifikatu. Potekalo bo od 26. do 29. septembra, obiskal pa bo Luksemburg in Belgijo, kjer se nahajajo sede?i glavnih institucij Evropske unije.
V ospredju bodo ?tevilne teme, med drugim mir, migracije, podnebne spremembe in prihodnost mladih. Govorilo se bo tudi o cerkvenih vpra?anjih, vklju?no z vlogo kr??anstva v dru?bah, ki jih zaznamujeta sekularizacija in brezbri?nost, ter prispevkom kr??anske vzgoje. Eden od povodov pape?eva potovanja je tudi 600. obletnica delovanja katoli?ke univerze v Leuvnu, ustanovljene leta 1425.
Po sledeh Janeza Pavla II.
Matteo Bruni, direktor tiskovnega urada, je ob predstavitvi apostolskega potovanja spregovoril tudi o pape?evem zdravju, saj so bile v ponedeljek zaradi pape?eve la?je oblike gripe odpovedane vse predvidene avdience. Bruni je zatrdil, da ni nobenih sprememb in da »za zdaj vse ostaja natanko tako, kot je bilo na?rtovano«.
Prihajajo?i obisk sledi obisku pape?a Janeza Pavla II. v obeh dr?avah leta 1985. Tudi pape? Fran?i?ek se bo – tako kot njegov predhodnik – sre?al s ?tudenti nizozemske oz. flamske katoli?ke univerze Leuven (Katholieke Universiteit Leuven) in akademsko skupnostjo francoske katoli?ke univerze v Novem Leuvnu (Université Catholique de Louvain).
Na stadionu Kralja Baudouina v Bruslju bo sveti o?e daroval ma?o (29. september 2024) z obredom beatifikacije Bo?je slu?abnice Anne de Jesus, bosonoge karmeli?anke, ki je v Bruslju ustanovila karmeli?anski samostan in ga vodila do svoje smrti leta 1621.
Tudi Janez Pavel II. je leta 1995 v Belgiji vodil obred beatifikacije in za bla?enega razglasil Damijana de Veusterja, pomembnega belgijskega misijonarja, ki je umrl med gobavci na Havajih.
Izziv kr??anskega pri?evanja v Evropi
V Belgiji danes ?ivi pribli?no 8.400.000 katoli?anov in manj kot 300.000 v Luksemburgu. Bruni je dejal, da je sekularizacija pomembna tema, vendar pa je morda ?e ve?ji izziv »kr??ansko pri?evanje v Evropi, kjer je kr??anstvo manj znano kot v preteklosti, kjer je polno vpra?anj, mnoga so neizra?ena, z ob?utkom nazadovanja«. Dodal je, da »v teh skupnostih ?e obstajajo poskusi odzivanja«, prejele pa bodo tudi spodbudo s strani pape?a Fran?i?ka.
Del sveta, kamor se vsi ozirajo
Poleg katoli?kih skupnosti – tudi iz sosednjih dr?av – bo pape? svoje sporo?ilo namenil predvsem dvema dr?avama, ki sta po eni strani »sede? razli?nih evropskih institucij, zlasti finan?nih« (Luksemburg), po drugi pa »sede? velikega dela uprave EU« (Belgija). Dr?avi imata veliko politi?no te?o in po Brunijevih besedah gre za »del sveta, na katerega se drugi ozirajo«. Beseda svetega o?eta bo zato »beseda, izre?ena srcu Evrope« in namenjena »vlogi, ki jo ?eli Evropa v bli?nji prihodnosti igrati v svetu« na podro?ju »sprejemanja in solidarnosti med narodi«, ki so bili v preteklosti sami »?rtve okupacije in uni?enja in ki danes trpijo zaradi ran, ki jih povzro?ajo nenehni konflikti«.
Mir kot osrednja tema
Sveti o?e bo imel sedem govorov, glavna tema pa bo zagotovo mir. »Gre za obuditev spomina na tiste dr?ave, ki so si po trpljenju, ki so ga pre?ivele med vojno, mo?no ?elele in si prizadevale ustvariti pogoje za mir; in to v tem ?asu, ko celini grozi, da jo bo znova potegnilo v konflikt,« je dejal Bruni in dodal, da bo pape? prav tako nagovoril »celino, ki se resno spra?uje o okoljskih vpra?anjih«.
Sprememba belgijske dru?be
S temi temami se prepleta tema katoli?kega izobra?evanja in njegove vloge v dobi tehnolo?ke rasti. Omenjeni sre?anji na Katholieke Universiteit Leuven in Université Catholique de Louvain (27. oziroma 28. septembra) bosta prilo?nost, da bi s pomo?jo pape?evih besed razumeti, »kaj ima kr??anstvo ?e vedno povedati evropski kulturi«.
Med sre?anjem s profesorji Katholieke Universiteit Leuven se bo projiciral videoposnetek o humanitarni pomo?i beguncem. Kot je dodal Bruni, »se je belgijska dru?ba v zadnjih letih preoblikovala tudi zaradi prisotnosti beguncev v univerzitetnih ustanovah«.
Vpra?anje zlorab
Med novinarskimi vpra?anji ob koncu tiskovne konference je pri?la v ospredje tema zlorab s strani duhovnikov, zlasti v zvezi z informacijo, ki jo je raz?irila Belgijska ?kofovska konferenca, o morebitnem sre?anju pape?a s 15 ?rtvami zlorab, ?estimi mo?kimi in devetimi ?enskami. Kot so sporo?ili belgijski ?kofje, bi naj sre?anje potekalo »v vsej diskretnosti« na kraju in na dan, ki bosta razkrita ?ele pozneje,.
Direktor vatikanskega tiskovnega urada o tem sre?anju ni dal nobene potrditve. Dodal pa je, da »?e bo v dogovoru z ?rtvami pri?lo do posebnega sre?anja, bomo informacije posredovali pozneje«.
Glede afere ?kofa Vangheluweja, ki je kriv zlorabe otrok, med drugim tudi ne?aka, je Bruni pojasnil, da se pape? »zaveda te?av, dram in trpljenja, do katerih je pri?lo v Belgiji« ter da »zagotovo lahko pri?akujemo omembo tega primera«.
Bruni je ?e predstavil ostale podrobnosti ?tiridnevnega potovanja, ki bo vklju?evalo tudi sre?anja z nekaterimi organi EU in z njo povezanimi institucijami. Na programu so tudi sre?anja z mladimi, duhovniki in posve?enimi osebami. Pape?a ne bo spremljal dr?avni tajnik kardinal Pietro Parolin, saj bo v New Yorku zastopal Sveti sede? na 79. generalni skup??ini ZN. Namesto njega bosta prisotna kardinala Robert Francis Prevost, prefekt Dikasterija za ?kofe, in Marcello Semeraro, prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov.
