SA国际传媒

SA国际传媒

Pape? je tudi tokrat med povratnim letom v Rim odgovarjal na vpra?anja novinarjev, ki so odprli vrsto tem. O svojih vtisih je dejal, da je bil pozitivno presene?en nad Luksemburgom; Belgijo je ?e poznal. Luksemburg ima dobro uravnote?eno dru?bo in pretehtane zakone. Presenetila sta ga uravnote?enost in prijaznost, kar je tudi pomembno sporo?ilo te evropske dr?ave.

Pravica do ?ivljenja

Drugo vpra?anje se je nana?alo na postopek beatifikacije belgijskega kralja Baudouina, ki je leta 1992 zavrnil podpis zakona o legalizaciji splava, ter kako uskladiti pravico do ?ivljenja, za??ito ?ivljenja in pravico ?ensk do ?ivljenja brez trpljenja.

Pape? je odgovoril, da je bil kralj »pogumen, saj ni podpisal zakona o smrti in odstopil«: »Za to je potreben pogum, za to mora biti politik “s hla?ami”. Dal je sporo?ilo in to je storil kot svetnik. Proces beatifikacije se bo nadaljeval.«

»?enske imajo pravico do ?ivljenja, svojega in svojih otrok. Ne pozabimo povedati: splav je umor. Ubit je ?lovek. Zdravniki, ki to po?nejo, so morilci. Tega ni mogo?e izpodbijati. ?love?ko ?ivljenje je ubito. ?enske imajo pravico do za??ite ?ivljenja. Kontracepcijske metode so nekaj drugega; ne smemo jih zamenjevati. Zdaj govorim samo o splavu. O tem se ne razpravlja. To je resnica.«

Zlorabe v Cerkvi

Zlorabam v Cerkvi in kako namerava pape? izpolniti zahteve ?rtev, s katerimi se je sre?al v Belgiji, je bilo namenjeno tretje vpra?anje.

»Poslu?al sem zlorabljene osebe. To je dol?nost. Nekateri pravijo, da je po statistiki 40, 42, 46 odstotkov zlorab v dru?ini, le 3 odstotke zlorab pa je povezanih s Cerkvijo. To me ne zanima, jaz upo?tevam tiste v Cerkvi. Na?a dol?nost je, da pomagamo zlorabljenim osebam in zanje poskrbimo. Nekateri potrebujejo psiholo?ko zdravljenje in pri tem jim moramo pomagati. Govori se tudi o od?kodnini, ki je predvidena v civilnem pravu. Poskrbeti moramo za zlorabljene osebe, storilce pa je treba kaznovati. Zloraba namre? ni greh dana?njega dne, ki ga jutri ve? ne bo. Je nagnjenje in psihi?na bolezen. Storilca zlorabe ne moremo pustiti na prostosti v normalnem ?ivljenju, z odgovornostmi v ?upnijah in ?olah. Nekaterim ?kofom, duhovnikom, ki so to storili, so po sojenju in obsodbi dodelili delo na primer v knji?nici, vendar brez stika z otroki. Na tem podro?ju moramo narediti iti naprej. Belgijskim ?kofom sem rekel, naj se ne bojijo.«

Obramba mora biti vedno sorazmerna z napadom

Naslednje vpra?anje je bilo namenjeno razmeram na Bli?njem vzhodu. Pape?a se je vpra?alo, ali meni, da je Izrael ?el predale? v Libanonu in Gazi? »Vsak dan kli?em v ?upnijo v Gazi – tam se nahaja okoli 600 ljudi – in mi poro?ajo, kaj se dogaja, tudi o krutostih. Ne razumem, kako so se stvari odvijale v Libanonu. Toda obramba mora biti vedno sorazmerna z napadom. Kadar je nekaj nesorazmerno, to ka?e na prevladujo?o te?njo, ki presega moralo. Vsaka dr?ava, ki s silo po?ne te stvari na tako prese?en na?in ... so to nemoralna dejanja. Tudi v vojni je treba varovati moralo. Vojna je nemoralna, vendar pravila vojne nakazujejo dolo?eno moralo.«

Vpra?anje ?ensk

Zadnje vpra?anje se je nana?alo na sre?anje na Katoli?ki univerzi Louvain in izjavi univerze, ki »ob?aluje konservativna stali??a, ki jih je pape? Fran?i?ek izrazil glede vloge ?ensk v dru?bi«. Univerza mu o?ita, da je »nekoliko omejujo?e govoriti o ?enskah le kot o materinstvu, rodnosti, skrbi, je dejansko nekoliko diskriminatorno, saj gre za vlogo, ki pripada tudi mo?kim«. V zvezi s tem sta obe univerzi postavili vpra?anje posve?enih slu?b v Cerkvi.

Pape? je najprej poudaril, da je ta izjava bila pripravljena medtem ko je on govoril in bila torej pripravljena v naprej, kar je po njegovem prepri?anju nemoralno.

O vpra?anju ?ensk pa je takole odgovoril: »Jaz vedno govorim o dostojanstvu ?ensk. Rekel sem nekaj, ?esar ne morem re?i o mo?kih: Cerkev je ?enska, je Jezusova nevesta. Maskulinizirati Cerkev, maskulinizirati ?enske ni ?love?ko, ni kr??ansko. ?ensko ima svojo lastno mo?. Dejansko je ?enska – to vedno ponavljam – pomembnej?a od mo?kega, saj je Cerkev ?enska, Cerkev je Jezusova nevesta. ?e se to tistim gospem zdi konservativno, sem jaz Carlo Gardell (slavni argentinski pevec tanga, op. p.). Vidim pa, da obstaja neki otopel um, ki o tem no?e sli?ati. ?enska je enaka mo?kemu, pravzaprav je v ?ivljenju Cerkve ?enska nadrejena mo?kim, ker je Cerkev ?enska.«

O slu?bah v Cerkvi pa je Fran?i?ek dejal: »Misti?nost ?enske je ve?ja od duhovni?tva. Pomemben teolog [Hans Urs von Balthasar] je o tem opravil ?tudije: kaj je ve?je, petrinska ali marijanska slu?ba? Marijina slu?ba je ve?ja, ker je slu?ba edinosti, ki vklju?uje, druga pa je slu?ba vodenja. Materinstvo Cerkve je materinstvo ?ensk. Petrinska slu?ba je ni?ja slu?ba, namenjena spremljanju vernikov, vendar vedno v okviru materinstva. To so prou?evali razli?ni teologi in to re?i je realna stvar, ne bom rekel sodobna, ampak realna. To ni staromodno. Pretiran feminizem, ki pomeni, da so ?enske maskulinizirane, ne funkcionira. Eno je maskulizem, kar ne gre, drugo je feminizem, kar ne gre. Kar gre, je Cerkev ?enska, kar je ve?je od duhovni?ke slu?be. In o tem v?asih ne razmi?ljamo.«