Sveti o?e: V dana?nji pluralni dru?bi ?iveti kot kristjani
SA国际传媒
Zasedanje je bilo posve?eno vpra?anju identitete, poslanstva, pri?akovanj in prihodnosti Pape?ke univerze Urbaniana, pri ?emer je dikasterij uporabil sinodalno metodo ter najprej zbral poro?ila ?kofovskih konferenc, ki so v njegovi pristojnosti. Sveti o?e je ponudil nekaj izto?nic za razmislek, za?el pa je s povezanostjo med Urbaniano in dikasterijem, kot to dolo?a apostolska konstitucija Praedicate Evangelium.
Identiteta in poslanstvo
Pape? je najprej spregovoril o dvojici identiteta-poslanstvo. »Poklicanost te akademske ustanove pomeni, da je njena identiteta vedno sovpadala z njenim poslanstvom. Formacija, pou?evanje, raziskovanje in vitalnost univerze so del naro?ila, ki smo ga prejeli za oznanjevanje dobre novice vsem ljudem (prim. Mr 16,15), in njihovega izvajanja nikoli ne moremo imeti za dokon?no. So odprte razse?nosti, ki se morajo nenehno pu??ati voditi dihu Svetega Duha, ki vodi zgodovino in nas kli?e k razlagi ?asa, ki ga ?ivimo.«
Poklicani ?iveti kot kristjani
Kot je izpostavil sveti o?e, »intuicija in ustanovne vrednote ustanove ostajajo vedno veljavne, prav tako kot ?tiristo let dolga pot od starodavnega kolegija Urbano do univerze Urbaniana«. Vendar je treba to »dedi??ino spremeniti v ustrezne odgovore na vpra?anja, ki jih Cerkvi in svetu zastavlja dana?nja stvarnost«, pri ?emer se je pape? skliceval na apostolsko konstitucijo Veritatis gaudium: »Cerkveni ?tudij se ne more omejiti na prena?anje znanja, spretnosti in izku?enj na mo?ke in ?enske na?ega ?asa, ampak mora pridobiti nujno nalogo razvijanja intelektualnih instrumentov, ki se lahko ponudijo kot paradigme delovanja in mi?ljenja, uporabne za oznanjevanje v svetu, ki ga zaznamuje eti?no-verski pluralizem.« Dodal je, da »ne ?ivimo v kr??anski dru?bi, a poklicani smo, da v dana?nji pluralni dru?bi ?ivimo kot kristjani«.
Pri?akovanja in prihodnost
V zvezi z drugo dvojico pri?akovanja-prihodnost je razmislek povezan z razlo?evanjem, ki se zahteva od univerzitetnih ustanov v Rimu, odvisnih od apostolskega sede?a. Po pape?evih besedah »se morata zdru?iti potreba po dvigu kakovosti izobra?evalne in raziskovalne ponudbe ter nujna racionalizacija ?love?kih in gospodarskih virov«.
»Za to je potrebna vizija, ki bo znala pogledati dlje od sedanjosti, ki bo znala upo?tevati cerkvene in dru?bene razmere, vitalnost cerkvenih struktur in njihovo trajnostnost, potrebe krajevnih Cerkva, poklice za duhovni?tvo in posve?eno ?ivljenje ter demografske kazalce razli?nih regij. Dobro vemo, da je “opredelitev ciljev brez ustreznega skupnostnega iskanja sredstev za njihovo dosego obsojena na to, da se spremeni v golo domi?ljijo” (, 33). Potrebna je zdrava ustvarjalnost, da bi na?li ustrezne poti. Ne bojmo se ustvarjalnosti, potrebna je zdrava ustvarjalnost.« Napotek, da je treba »narediti zbor« – podan je bil na sre?anju z vsemi pape?kimi univerzami in akademskimi ustanovami v Rimu februarja lani – se ne iz?rpa s tehni?no re?itvijo, ampak izra?a skrb, da se »prenovljeni model univerze kot skupnosti znanja in vednosti« izogne nevarnosti, da bi se ?tudij skr?i zgolj na opravljanje predavanj, to?k in izpitov.
Evangelizacija kulture in inkulturacija evangelija
Za privla?no in konkuren?no akademsko ustanovo so potrebni predani predavatelji, znanstveno raziskovanje in sposobnost dati pomemben prispevek k cerkvenemu nauku. Dobra uporaba virov pomeni poenotenje enakih poti, delitev profesorskega kadra med ?est institucij, odpravo izgub, pametno na?rtovanje dejavnosti ter opustitev zastarelih praks in projektov.
V primeru Urbaniane je po pape?evem prepri?anju pomembno, da se v kakovostni izobra?evalni ponudbi ?e bolj poka?e njena misijonarska in medkulturna specifi?nost, tako da bodo tisti, ki se na njej izobra?ujejo, znali izvirno posredovati kr??ansko sporo?ilo v odnosu do drugih kultur in verstev. »Kako zelo potrebujemo pastirje, posve?ene osebe in laike, ki i znajo utele?ati misijonarski zagon za evangelizacijo kultur in s tem inkulturacijo evangelija! Ti dve stvari gresta vedno skupaj: evangelizacija kulture in inkulturacija evangelija.«
Pape? je izrazil upanje, da bi se ustanovilo ve? raziskovalnih centrov za razli?ne geografske in kulturne regije – kot se je to ?e zgodilo na azijskem in kitajskem obmo?ju – ter okrepilo obstoje?e. Izpostavil je tudi potrebo po spodbujanju povezovanja semeni?? in teolo?kih in?titutov, ki so prisotni v misijonskih cerkvenih okro?jih. Kadar to ni mogo?e, pa je treba zagotoviti druga?no, a stalno spremljanje.
