Pape? ?lanom kapitlja Oblatov svetega Jo?efa: skritost, o?etovstvo in pozornost do najmanj?ih
Pape? Fran?i?ek
Dragi bratje, dober dan! Pozdravljam vas ob zaklju?ku XVIII. generalnega kapitlja. Pozdravljam patra Jana Pelczarskiga, ponovno izvoljenega. Kot ka?e si dobro delal? Ponovno so te izvolili! Pozdravljam svetnike, vse tukaj prisotne in celotno »Dru?ino Giuseppina Marelliana«: redovnice, laike in mlade, celotno dru?ino, pozdravljam vse. Tam je nekaj redovnic, ki zastopajo ?enske in laike.
Kot veste, tudi moja dru?ina izvira iz Astija. Imamo skupne korenine v de?eli Piemont, ki je rodila va?ega ustanovitelja sv. Jo?efa Marella. Lepa de?ela, z dobrim vinom... lepa de?ela...
Za vodilo pri delu kapitlja ste izbrali stavek svetega Pavla Timoteju: »Opominjam te, da o?ivi? Bo?ji dar, ki je v tebi« (2 Tim 1,6). To so zahtevne besede, s katerimi se priznavate kot prejemniki daru – svetosti ustanovitelja, karizme in zgodovine va?e kongregacije – in si prizadevate, da boste iz tega izhajajo?e odgovornosti prevzeli za svoje, da boste ohranjali in pomno?ili prejete talente in jih dali v slu?bo bratom.
In ti dve dr?i – hvale?nost in odgovornost – spominjata na lik svetega Jo?efa, varuha Svete dru?ine, ki je vzor, ??navdih in pripro?njik va?e kongregacije. Sedaj bi rad izpostavil tri razse?nosti bivanja Jo?efa iz Nazareta, ki se mi zdijo pomembne tudi za va?e redovno ?ivljenje in za slu?bo, ki jo opravljate v Cerkvi: skritost, o?etovstvo in pozornost do najmanj?ih.
Prvi?: skritost. Sveti Jo?ef Marello je to vrednoto povzel z geslom: »Kartuzijanci doma in apostoli zunaj doma«. Lepo je, tega nisem vedel. Ko sem ga prebral, sem bil presene?en. Lep povzetek in zelo pomemben. Najprej za vas, da boste znali ukoreniniti svoje ?ivljenje vere in svoje redovno posve?enje v vsakdanjem »biti« z Jezusom. Ne slepimo se: brez Njega ne obstanemo, nih?e od nas. Vsakdo ima svoje krhkosti in brez Gospoda, ki nas podpira, ne bi obstali. Zato vas spodbujam, da vedno gojite intenzivno molitveno ?ivljenje – no ... intenzivno je premo?an pridevnik, dobro molitveno ?ivljenje, to, ne zapustite ga – pa tudi skozi udele?bo pri zakramentih, poslu?anje in premi?ljevanje Bo?je Besede, evharisti?no ?e??enje, osebno in skupnostno. In to ?elim poudariti: v?asih zanemarimo adoracijo, a molitev adoracije, ti?ina pred Gospodom, je v?asih malo dolgo?asna, kajne?, adorirati ... v ti?ini: to bi morali vsi delati, redovniki pa ?e bolj ... Sveti Jo?ef je najprej tako odgovoril na neizmerni dar, da je prav Bo?jega Sina sprejel v svojem domu tako, da je bil z Njim, ga poslu?al, mu govoril in delil z njim ?ivljenje vsakdana. Zapomnimo si: brez Jezusa ne zdr?imo! In vsak... v tem trenutku vas prosim, da razmislite o svojih grehih: vsi smo gre?niki. Toda pomislite zdaj na svoje grehe in ugotovite, da ste padli v greh zato, ker niste bili blizu Gospodu. Vedno je tako. Kdor je blizu Gospoda, se ga takoj oprime in ne pade. Biti blizu Gospodu.
In vse to se bo pozitivno odrazilo tudi na va?em apostolatu, predvsem na tistem poslanstvu, ki vas ozna?uje kot »apostole mladih«. Mladi ne potrebujejo nas, potrebujejo Boga! In bolj ko ?ivimo v njegovi navzo?nosti, bolj jim lahko pomagamo, da ga sre?ajo, brez nepotrebnega protagonizma in da imamo v srcu samo njihovo zveli?anje ter njihovo polno sre?o. Na?i mladi - pravzaprav vsi – ?ivijo in ?ivimo v pozunanjenem svetu, v katerem je pomemben videz, doseganje soglasja, imeti vedno nove izku?nje. Toda ?ivljenje, ki ga ?ivimo povsem »zunaj«, te pusti praznega v notranjosti, kot tisti, ki ves svoj ?as pre?ivijo na ulici in pustijo, da njihov dom propade zaradi pomanjkanja skrbi in ljubezni. Napravite svoja srca, svoje skupnosti, svoje redovne hi?e, za kraje, kjer boste lahko ?utili in delili toplino doma?nosti z Bogom in s svojimi brati, v katerih je ta doma?nost z Bogom in med brati, kot je rekel sveti Janez Pavel II., »zveli?anje, ki gre skozi Jezusovo ?love?kost, uresni?uje v dejanjih, ki so del vsakdanjika dru?inskega ?ivljenja« (Apostolska spodbuda Redemptoris Custos , 8). In tako se je zgodilo s svetim Jo?efom. In to je pomembno za napredovanje.
Drugi?: o?etovstvo. V tem pogledu so zelo pomenljive besede, ki jih je sveti Jo?ef Marello zapisal don Stefanu Delaudu: »Uboga mladina, preve? zapu??ena in zanemarjena, revna odra??ajo?a generacija je preve? prepu??ena sama sebi!« (Pismo 31, 20. februar 1869). Tu lahko za?utimo srce o?eta, ganjenega nad lepoto svojih otrok, poni?anega zaradi brezbri?nosti in nezainteresiranosti tistih, ki bi jim namesto tega morali pomagati dati najbolj?e od sebe. In v istem pismu nadaljuje, glede na to, kako krivi?en in jalov je odnos tistih, ki se potem glede te zapu??ene in dezorientirane mladine omejujejo na njeno kritiko. In tako je ?e danes. Sveti ?kof govori o »napa?ni velikodu?nosti«, o »napa?no usmerjenih ?ustvih« (gl. prav tam): in to dokazuje, to je, da v mladih vidi velik potencial za dobro, ki samo ?aka, da se razcveti in obrodi sadove, ?e ga podpirajo in spremljajo modri, potrpe?ljivi in ??velikodu?ni vodniki. In tak?ni ?eli, da ste vi: pozorni na celostno dobro mladih, konkretno navzo?i ob njih in njihovih dru?inah, poznavalci majevti?ne umetnosti dobrih vzgojiteljev, modro spo?tljivi do ?asa in mo?nosti vsakega posebej. Bratje, to je veliko delo, naporno, ki se mu ne moremo odpovedati, ?e zlasti pa v na?ih dneh (Prim. Apostolska spodbuda Christus vivit, 75).
In kon?no, po o?etovstvu, pozornost do najmanj?ih. Ena od osupljivih stvari pri svetem Marijinem ?eninu je velikodu?na vera, s katero je sprejel v svoj dom in v svoje ?ivljenje Boga, ki se je v nasprotju z vsemi pri?akovanji predstavil na njegovih vratih v sinu krhkega dekleta, ki ji je bila odvzeta vsaka mo?nost prito?be. Ni bilo nobene pravice, ki bi jo Marija in njen otrok lahko ?love?ko uveljavljala pred svetim patriarhom, razen pravice do Navzo?nosti, ki jo je lahko prepoznala samo vera in sprejela ljubezen. In Jo?ef je zmogel ta korak: v njunem ubo?tvu je prepoznal resni?no navzo?nost Boga in jo naredil za svojo, oziroma jo je zdru?il s svojim ?ivljenjem. Da, ker je to na?e sprejemanje najmanj?ih. Ne gre za paternalisti?no sklanjanje pred njihovo domnevno »manjvrednostjo«, ampak za podelitev lastne rev??ine z njimi. To nas u?i, kako postati Bo?ji ubo?ec (glej Fil 2,5-11). To vas je u?il sveti Jo?ef Marello, ki je v svojem pastirskem srcu ohranil prav posebno mesto za najbolj problemati?ne otroke, za »ubogo mladino«, kot je rad rekel, in k temu nas Gospod kli?e tudi danes.
Dragi bratje, z vami sem za va?o pot ?elel podeliti te to?ke. Hvala za va?e delo v Cerkvi in ??dru?bi, hvala za va?e slu?enje! Nadaljujte s to velikodu?nostjo. Molim za vas in vas blagoslavljam. In prosim, ne pozabite moliti zame…
[Blagoslov]
