Pape? Fran?i?ek bratom kapucinom o bratstvu, razpolo?ljivosti in zavzetosti za mir
Pape? Fran?i?ek
Govor svetega o?eta
Vesel sem. Spominjam se va?ih bratov v Buenos Airesu: dobri spovedniki so. Tja so prispeli tisti Baski, ki jih je Franco pregnal ... dobri spovedniki so, dobri. Pa tudi eden je zdaj ?iv, ki je Argentinec, zdaj sem ga postavil za kardinala: tudi ta odpu??a vse! Rekel mi je tole: da v?asih ?uti pomislek, da bi odpustil, ker odpu??a preve?, vendar vedno odpu??a. In nekega dne je stopil pred Gospoda v kapelo, da bi se opravi?il: »Odpusti mi, Gospod, preve? sem odpustil: nikoli ne bodi previden, ti si mi dal slab zgled«. Tako moli ta va? dobri kardinal.
Dobrodo?li! Vesel sem, da se z vami sre?ujem ob prilo?nosti va?ega 86. generalnega kapitlja. Pozdravljam vas, ?e posebej generalnega ministra br. Roberta Genuina.
To, kar do?ivljate, je pomemben trenutek za vas in za Cerkev. Na kapitlju se namre? zberejo bratje iz razli?nih dr?av in kultur, – tukaj se to vidi – ki se snidejo, da bi prisluhnili drug drugemu in se pogovarjali v enem samem jeziku Duha. To je izjemna prilo?nost, da podelimo »?udovite stvari«(prim. Ps 125,3), ki jih Bog ?e naprej dela po vas, sinovih svetega Fran?i?ka, razpr?enih po vsem svetu. Zato upam, da boste ob hvale?nosti Bogu za razvoj reda, zlasti v mladih Cerkvah, izkoristili to soo?enje, da se boste vpra?ali, kaj Gospod pri?akuje od vas, da bi lahko danes ?e naprej zavzeto oznanjali Bo?je kraljestvo po Ubo??evih stopinjah.
Zato bi vas rad spomnil na tri razse?nosti fran?i?kanske duhovnosti, za katere menim, da vam lahko pomagajo pri va?em razlo?evanju in misijonarskem apostolatu: bratstvo, razpolo?ljivost in zavzetost za mir.
Bratstvo. Geslo va?ega kapitlja se glasi: »Gospod mi je dal brate« (FOp 14). To spominja na Fran?i?kovo izku?njo in poudarja, da se poslanstvo v skladu z njegovo karizmo rojeva v bratstvu, da bi spodbujalo bratstvo (FPVod 3, 10-12; prim. Pismo ?lanom Fran?i?kove dru?ine ob osemstoletnici potrditve Fran?i?kovega Vodila, 9. november 2023). Temelj je, lahko bi rekli, »mistika sodelovanja«, po kateri se v Bo?jem na?rtu nih?e ne more imeti za otok, ampak je vsakdo v odnosu z drugimi, da bi rasel v ljubezni, izhajal iz sebe in iz svoje edinstvenosti naredil dar svojim bratom in sestram. Vsakdo med vami, ki skrbi za svojo enkratnost, a jo ne spremeni v dar za brate, ?e ni za?el biti kapucin.
Zato se niste zbrali, da bi optimizirali – kot ?al v?asih sli?imo – »?love?ke vire« reda, niti da bi izbolj?ali njegovo delovanje ali ohranili njegove strukture. Pa? pa ste se vrnili, da bi se v veri prepoznali kot izbrani bratje, ki jih zbira in spremlja O?etova previdnostna ljubezen, in ste se pustili izpra?ati tej resnici, zlasti na podro?ju formacije, na kateri delate ?e nekaj ?asa. In dobro delate, saj brez formacije ni prihodnosti.
Zato vas vabim, da na svojih sre?anjih pazite, da se v sredi??e nikoli ne postavijo ekonomski viri, ?love?ki izra?uni ali druge podobne resni?nosti. Vse to so koristna orodja, ki vas morajo prav tako skrbeti, vendar vedno kot sredstva, nikoli kot cilji. V sredi??u naj bodo ljudje: tisti, h katerim vas Gospod po?ilja, in tisti, ki vam jih daje, da ?ivite z njimi; ter njihovo dobro, njihovo zveli?anje. Z eno besedo, v sredi??u naj bo bratstvo, za katerega vas spodbujam, da postanite njegova gonilna sila v svojih formacijskih hi?ah, v veliki fran?i?kanski dru?ini, v Cerkvi in na vseh podro?jih, na katerih delujete, tudi za ceno, da se zaradi bratstva odpoveste drugim in druga?nim projektom in dose?kom. Bratstvo je na prvem mestu. Vi ste bratje. »Ampak jaz sem duhovnik!«: ja, ja, ampak po tem. Pomemben je brat. Si duhovnik, diakon, karkoli ?e, pater, a bratstvo je osnova.
To nas pripelje do naslednjega vidika na?ega razmisleka: razpolo?ljivost. Bratstvo in razpolo?ljivost. Kapucini slovite po tem, da ste pripravljeni iti tja, kamor nih?e drug no?e, in to je zelo lepo. Pravzaprav va?a odprtost vsem pri?a, da je najpomembnej?a stvar v ?ivljenju dejavna ljubezen (prim. 1 Kor 13,13) in da je zanjo vedno vredno porabiti svoje ?ivljenje. Dejavna ljubezen.
Tako ste znamenje za vso Skupnost, ki je poklicana, da je vedno in povsod misijonarska in »na poti ven« (prim. 2VAT, M/AG 2; ). To je pomembno znamenje, ?e posebej v ?asu, kot je na?, ki je zaznamovan s konflikti in zaprtostjo, kjer se zdi, da brezbri?nost in sebi?nost prevladujeta nad razpolo?ljivostjo, spo?tovanjem in podelitvijo, kar ima resne in o?itne posledice, kot sta nepravi?no izkori??anje revnih in opusto?enje okolja.
V tem kontekstu postane va?a pripravljenost, da si dovolite biti osebno vklju?eni v potrebe svojih bratov in sester ter s poni?nim pogumom re?ete: »Tukaj sem, po?lji mene!« (Iz 6,8), karizmati?ni dar, ki ga je treba ceniti in pove?ati. Posku?ajte biti vedno tak?ni: preprosti, svobodni in razpolo?ljivi, pripravljeni pustiti vse (prim. Mr 1,18) in biti navzo?i povsod, kamor vas kli?e Gospod, ne da bi iskali priznanje ali postavljali zahteve, z odprtim srcem in rokami. To bo va?e ubo?tvo.
In tako smo pri?li do tretje vrednote, ki je za vas zna?ilna: zavzemanje za mir. Bodite miroljubni. Pravzaprav ste zaradi tega, ker ste znali biti z vsemi, sredi ljudi, do te mere, da so vas imeli za »brate ljudstva«, – tako ljudje mislijo o vas: bratje ljudstva – skozi stoletja postali strokovnjaki pri »delu za mir« (prim. Mt 5,9), sposobni ustvarjati prilo?nosti za sre?anja, posredovati pri re?evanju sporov, zbli?evati ljudi in spodbujati kulturo sprave, tudi v najte?jih razmerah.
Vendar pa je temelj te karizme, kot smo rekli, osnovni pogoj: biti v Kristusu blizu vsem (prim. Lk 10,25-37). Biti v Kristusu blizu vsem, zlasti najrevnej?im, zavrnjenim in obupanim, ne da bi koga izklju?ili. Kot vemo, je sveti Fran?i?ek sam postal »?lovek miru«, ki ga spo?tuje ves svet, za?en?i s sre?anjem z gobavcem, v objemu katerega je odkril in sprejel svoje najgloblje rane in v prisotnosti katerega je sre?al Kristusa, svojega Zveli?arja. Tako je iz prejemnika odpu??anja postal nosilec odpu??anja, iz ljubljenega delivec ljubezni, iz spravljenega pospe?evalec sprave. Po?util se je prejemnika odpu??anja, ljubljenega, pomirjenega in to prina?a odpu??anje in prina?a ljubezen in prina?a spravo. In tak?ni morate biti vi, ljudje ljubezni, odpu??anja, sprave. Vera je tista, ki ga je tolikokrat naredila za orodje miru v Bo?jih rokah, zanj kot za nas pa je bila in bo vedno bistveno povezana z bli?ino najmanj?im; ne pozabimo tega (prim. ).
Na koncu vas, dragi bratje, vabim, da z zaupanjem in upanjem vztrajate na svoji poti. Naj vas spremlja Devica Marija. Zahvaljujem se vam za vse dobro, ki ga delate v Cerkvi. Iz srca blagoslavljam vas in veliko kapucinsko dru?ino. In prosim vas, da molite zame v mojo korist, ne proti!
[Blagoslov]
