Pape?eva poslanica za 110. svetovni dan migrantov in beguncev
Pape? Fran?i?ek
Poslanica za 110. svetovni dan migrantov in beguncev
29. september 2024
Bog hodi s svojim ljudstvom
Dragi bratje in sestre!
29. oktobra 2023 se je kon?ala prva seja 16. rednega generalnega zasedanja ?kofovske sinode, ki nam je omogo?ila, da smo poglobili sinodalnost, razumljeno kot izvorno poklicanost Cerkve. »Sinodalnost se prvenstveno predstavlja kot skupna pot Bo?jega ljudstva in kot rodoviten dialog karizem in slu?b v slu?bi prihoda Kraljestva« (Poro?ilo, Uvod).
Poudarek na sinodalni razse?nosti omogo?a Cerkvi, da ponovno odkrije svojo potujo?o naravo Bo?jega ljudstva na poti v zgodovini, ki roma, rekli bi »migrira« proti nebe?kemu kraljestvu (prim. Lumen gentium, 49). Samo po sebi se vzpostavi povezava s svetopisemsko pripovedjo o izhodu, ki predstavlja Izraelsko ljudstvo na poti v obljubljeno de?elo. Gre za dolgo potovanje iz su?nosti v svobodo, ki naznanja potovanje Cerkve proti kon?nemu sre?anju z Gospodom.
Na enak na?in lahko v migrantih na?ega ?asa, tako kot v migrantih vseh ?asov, vidimo ?ivo podobo Bo?jega ljudstva na poti v ve?no domovino. Njihova potovanja upanja nas spominjajo, da je »na?a domovina v nebesih, od koder tudi pri?akujemo zveli?arja Gospoda Jezusa Kristusa« (Flp 3,20).
Dve podobi – podoba svetopisemskega izhoda in podoba migrantov – predstavljata razli?ne podobnosti. Tako kot izraelsko ljudstvo v Mojzesovem ?asu tudi migranti pogosto be?ijo iz razmer, v katerih je zatiranje in nasilje, negotovost in diskriminacija ter pomanjkanje mo?nosti za razvoj. Kot Judje v pu??avi tudi migranti naletijo na ?tevilne ovire na svoji poti: trpijo ?ejo in lakoto; iz?rpani so od napora in bolezni; obhaja jih sku?njava obupa.
Temeljna resni?nost izhoda, vsakega izhoda, pa je, da Bog hodi pred svojim ljudstvom in spremlja pot svojega ljudstva in vseh svojih otrok vseh ?asov in krajev. Bo?ja prisotnost sredi ljudstva je gotovost zgodovine odre?enja: »Gospod, tvoj Bog, hodi s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil« (5 Mz 31,6). Za ljudstvo, ki je iz?lo iz Egipta, se ta prisotnost ka?e v razli?nih oblikah: obla?ni in ognjeni steber ka?e in osvetljuje pot (prim. 2 Mz 13,21); shodni ?otor, ki varuje skrinjo zaveze, Bo?jo bli?ino naredi otipljivo (prim. 2 Mz 33,7); drog z bronasto ka?o zagotavlja Bo?je varstvo (prim. 4 Mz 21,8-9); mana in voda (prim. 2 Mz 16-17) sta Bo?ja darova la?nemu in ?ejnemu ljudstvu. ?otor je Gospodu posebej ljuba oblika navzo?nosti. Med Davidovim kraljevanjem Bog odkloni, da bi bil zaprt v tempelj, da bi ?e naprej bival v ?otoru in tako mogel hoditi s svojim ljudstvom, »od ?otora do ?otora in od prebivali??a do prebivali??a« (1 Krn 17,5).
?tevilni migranti Boga do?ivljajo kot sopotnika, kot vodnika in kot zadnje upanje. Njemu se izro?ijo pred odhodom in k njemu se zatekajo v stiskah. V njem i??ejo tola?bo v trenutkih pobitosti. Zaradi Njega so ob poti usmiljeni Samarijani. Njemu v molitvah zaupajo svoje upanje. Koliko Svetih pisem, evangelijev, molitvenikov in ro?nih vencev spremlja migrante na njihovem potovanju preko pu??av, rek in morij ter meja vseh celin!
Bog ne le hodi s svojim ljudstvom, ampak tudi v svojem ljudstvu, v smislu, da se poistoveti z mo?kimi in ?enskami na poti skozi zgodovino, zlasti z zadnjimi, ubogimi, odrinjenimi, kot bi podalj?eval skrivnost u?love?enja.
Zato je sre?anje z migrantom, kot z vsakim bratom in sestro, ki je v potrebi, »tudi sre?anje s Kristusom. To nam je sam povedal. On na na?a vrata trka la?en, ?ejen, tujec, nag, bolan, zaprt in prosi za sre?anje in pomo?« (Homilija pri ma?i z udele?enci sre?anja »Osvobojeni strahu«, Sacrofano, 15. februarja 2019). Poslednja sodba, o kateri govori Matej v 25. poglavju svojega evangelija, ne pu??a dvoma: »tujec sem bil in ste me sprejeli« (v. 35); in ?e »resni?no povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanj?ih bratov, ste meni storili« (v. 40). Vsako sre?anje na tej poti je torej prilo?nost za sre?anje z Gospodom; in to je prilo?nost, polna odre?enja, ker je v sestri ali bratu, ki potrebuje na?o pomo?, navzo? Jezus. V tem smislu nas ubogi re?ujejo, ker nam omogo?ajo, da sre?amo Gospodovo obli?je (prim. Sporo?ilo za 3. Svetovni dan ubogih, 17. novembra 2019).
Dragi bratje in sestre, na ta dan, ki je posve?en migrantom in beguncem, se zdru?imo v molitvi za vse tiste, ki so morali zapustiti svojo de?elo v iskanju pogojev za dostojno ?ivljenje. Za?utimo, da smo skupaj z njimi na poti, skupaj imejmo »sinodo«, in jih vse, kakor tudi naslednje sinodalno zasedanje, zaupajmo »pripro?nji bla?ene Device Marije, ki je znamenje zanesljivega upanja in tola?be na poti vernega Bo?jega ljudstva« (Poro?ilo, Za nadaljevanje poti).
Molitev
Bog, vsemogo?ni O?e,
smo Tvoja romarska Cerkev
na poti proti nebe?kemu kraljestvu.
?ivimo vsak v svoji domovini,
toda kot bi bili tujci.
Vsaka tuja pokrajina je na?a domovina
in vendar je vsaka domovina za nas tuja de?ela.
?ivimo na zemlji,
vendar smo me??ani nebes.
Ne dovoli, da bi postali gospodarji
tistega ko??ka sveta,
ki si nam ga dal kot za?asno bivali??e.
Pomagaj nam, da nikoli ne bomo nehali
skupaj z na?imi brati in sestrami migranti hoditi
proti ve?nemu prebivali??u, ki si nam ga pripravil.
Odpri na?e o?i in na?e srce,
da bo vsako sre?anje s ?lovekom v stiski
postalo sre?anje z Jezusom, tvojim Sinom in na?im Gospodom.
Amen.
Rim, sv. Janez v Lateranu, 24. maja 2024, spomin Marije Pomagaj
FRAN?I?EK
