SA国际传媒

SA国际传媒

»Prva misel in molitev sta namenjeni predvsem temu, kar se je zgodilo v zadnjih tednih. Nasilje in vojna sta ponovno izbruhnila v tej de?eli, ki jo je blagoslovil Najvi?ji in za katero se zdi, da jo nenehno pretresata nizkotnost sovra?tva in smrtonosni hrup oro?ja,« za?ne pape? Fran?i?ek govor ter dodaja, da je »zaskrbljujo?e tudi ?irjenje antisemitskih protestov«, ki jih »odlo?no obsoja«.

Ne oro?je, ne terorizem, ne vojna

»Dragi bratje, v no?i konfliktov mi, verniki v enega Boga, zremo v Njega, ki ga prerok Izaija imenuje “sodnik med narodi in razsodnik med mnogimi ljudstvi“ in skoraj kot posledico svoje sodbe dodaja ?udovito prerokbo o miru: “Svoje me?e bodo prekovali v leme?e in svoje sulice v srpe. Narod ne bo ve? vzdignil me?a proti narodu, ne bodo se ve? u?ili vojskovanja“ (Iz 2,4). V tem ?asu uni?enja smo verniki poklicani, da za vse in pred vsemi gradimo bratstvo in odpiramo poti sprave v imenu Vsemogo?nega, ki ima, kot pravi drug prerok, “na?rte miru in ne nesre?e“ (Jer 29,11). Ne oro?je, ne terorizem, ne vojna, ampak so?utje, pravi?nost in dialog so ustrezna sredstva za izgradnjo miru.«

Kako pomembno je za nas vernike, da smo pri?e dialoga

In ravno »umetnost dialoga« pape? postavlja v sredi??e svojega govora. »?lovek, ki ima dru?beno naravo in sebe najde v stiku z drugimi, se uresni?uje v mre?i dru?benih odnosov. V tem smislu ni le zmo?en dialoga, ampak je on sam dialog. Postavljen med nebo in zemljo, lahko razume samega sebe in dozori le v dialogu z Onkraj, ki ga presega, in z drugim, ki spremlja njegove korake. Beseda “dialog“ etimolo?ko pomeni “prek besede“. Beseda Najvi?jega je svetilka, ki osvetljuje poti ?ivljenja (prim. Ps 119,105): usmerja na?e korake ravno v iskanje bli?njega, v sprejemanje in potrpe?ljivost, nikakor pa ne v nenaden naval ma??evanja in norost vojnega sovra?tva. Kako pomembno je torej za nas vernike, da smo pri?e dialoga!«

Graditelji miru – graditelji dialoga

»?e te ugotovitve uporabimo za judovsko-kr??anski dialog, lahko re?emo, da se s sre?anjem, poslu?anjem in bratsko izmenjavo pribli?ujemo drug drugemu ter se prepoznavamo kot slu?abniki in u?enci Bo?je besede, ki je ?ivljenjska podlaga, na kateri kalijo na?e besede. Da bi torej postali graditelji miru, smo poklicani biti graditelji dialoga. Ne le z lastnimi mo?mi in sposobnostmi, ampak s pomo?jo Vsemogo?nega. “?e Gospod ne zida hi?e, se zaman trudijo z njo njeni graditelji“ (Ps 127,1).«

Pomembnost judovsko-kr??anskega dialoga

Sveti o?e v nadaljevanju izpostavlja, da »je dialog z judovstvom za nas kristjane ?e posebej pomemben, saj imamo judovske korenine. Jezus se je rodil in ?ivel kot Jud. On sam je prvi porok judovske dedi??ine v kr??anstvu in mi, ki smo Kristusovi, potrebujemo vas, dragi bratje, potrebujemo judovstvo, da bi bolje razumeli sami sebe. Zato je pomembno, da judovsko-kr??anski dialog ohrani teolo?ko razse?nost, hkrati pa ?e naprej obravnava dru?bena, kulturna in politi?na vpra?anja.«

Dru?inski dialog, pripadnost eni Bo?ji dru?ini

»Na?a verska izro?ila so tesno povezana: ne gre za dve nepovezani veroizpovedi, ki sta se razvili neodvisno v lo?enih prostorih in ne vplivata druga na drugo. Pape? Janez Pavel II. je med obiskom sinagoge v Rimu dejal, da judovska vera ni zunanja, “ampak je na neki na?in notranja na?i veri“. Imenoval vas je “na?i ljubljeni bratje“, “na?i starej?i bratje“ (Govor, 13. april 1986). Zato bi lahko rekli, da je na? dialog bolj dru?inski dialog kot pa medverski,« pri ?emer Fran?i?ek spomni, da je med svojim obiskom sinagoge v Rimu leta 2016 dejal, da »pripadamo eni dru?ini, dru?ini Boga, ki nas spremlja in varuje kot svoje ljudstvo« (Govor, 17. januar 2016).

»Dragi bratje, med seboj smo povezani pred enim samim Bogom; skupaj smo poklicani, da s svojim dialogom pri?ujemo o njegovi besedi in s svojim ravnanjem o njegovem miru. Gospod zgodovine in ?ivljenja naj nam za to podeli pogum in potrpe?ljivost. Shalom!«