SA国际传媒

SA国际传媒

Pato je ob prihodu svetemu o?etu podaril fotografijo ?ene in h?erke, pape? pa ga je objel ter mu rekel, da je veliko molil zanju. Z ganjenostjo je prisluhnil bole?im pripovedim o tiso?ih ljudi, ki trpijo, ko posku?ajo priti v Evropo. David iz Ju?nega Sudana, ki dela z osebami v centrih za pridr?anje v severni Afriki, se je pape?u zahvalil za njegovo spodbudo in posredovanje v korist migrantov: »Ne dajete nam samo sanj, ampak nas sprejemate,« je dejal.

Pape?eva molitev za migrante in tiste, ki delajo zanje

Sveti o?e je po tem, ko je prisluhnil pri?evanjem, prisotnim izrazil svojo zahvalo za njihovo zavzetost. Spomnil, da je tudi v migrantih, ki imajo tako te?ke izku?nje, navzo? Kristus; Kristus, ki trpi. »Na? Kristus je blizu nas, ni nam ga treba iskati dale? stran, On je v vsakem ?loveku, ki trpi to krivico in ki umre: zelo veliko jih umre,« je dejal pape? Fran?i?ek in kot ?e ve?krat tudi tokrat ponovil, da lahko na drugega ?loveka gledamo od zgoraj navzdol le v enem trenutku: kadar pokleknemo, da bi mu pomagali vstati. Ob tem je dodal, da je bolj udobno »ostati doma in ne delati ni?esar, ?iveti za zabavo, ?iveti za lastne interese«. Tisti, ki gre ven, da bi slu?il drugim, po pape?evih besedah ?uti, da mu mnogi ne sledijo oz. ga ne razumejo. Zbrane je zato spodbudil, naj se ne bojijo in gredo naprej ter jih spomnil, da je privilegij, ?e se ?lovek rodi v krajih, kjer lahko ?tudira in dela. Privilegij pa je hkrati tudi dolg: »To, kar delate, ni nekaj dodatnega, ampak dol?nost,« je ?e poudaril sveti o?e.

Ob koncu pribli?no enournega sre?anja je molil za navzo?e in prosil Gospoda, naj bdi nad tistimi, ki »delajo za druge«, nad tistimi, ki niso mogli priti, nad tistimi, ki se nahajajo v centrih za pridr?anje ter nad tistimi, ki trpijo – in teh je po njegovih besedah zelo veliko.

Kaplan Mattia Ferrari o sre?anju

Kot je za SA国际传媒 povedal kaplan organizacije Mediterranea Saving Humans, je bil Pato, ki je sicer katoli?an in danes ?ivi v enem izmed sprejemnih centrov v Italiji, kjer ?aka na odobritev pro?nje za azil, ganjen nad sre?anjem s svetim o?etom. »Zahvalil se mu je za bli?ino, ki jo vedno izkazuje migrantom. Dejal je, da ?utijo, da je z njimi, pri tem pa ni govoril le v svojem imenu, ampak v imenu vseh migrantov. Ob tem je dodal, da je v veliki bole?ini, ki jo nosi v sebi, pape?eva bli?ina Bo?ji dar«.

Patova zgodba

Pato se je rodil leta 1993 v francosko govore?em delu Kameruna, odra??al pa je v angle?ko govore?em delu dr?ave. Bil je ?rtev spopadov med separatisti in vojsko, v katerih je izgubil svojo sestro, ki je bila njegova dru?ina. Zato se je odlo?il, da bo ?el v Evropo prek Libije, vendar pa je bil tam leta 2016 zaprt v centru za pridr?anje v kraju Qarabulli. Tam je spoznal svojo sovrstnico Matylo Dosso iz Slonoko??ene obale, ki je prav tako ostala brez svoje dru?ine. Poro?ila sta se in 12. marca 2017 se jima je rodila h?erka Marie. Patova dru?ina je ?tirikrat uspela pobegniti iz centra, da bi poskusila pre?kati Sredozemsko morje, vendar so jih vsaki? – prvi? je bila ?ena nose?a – ujeli in znova priprli, vsaki? v drugem centru, vse do leta 2023. Leta 2019 je bil Pato ranjen v letalskem napadu na center za prebe?nike v Tad?uri, ki je terjal ve? kot 40 ?rtev, pri ?emer je izgubil sluh na levem u?esu.

Tragedija v pu??avi

Zadnje dejanje te tragi?ne odisejade pa sega v 13. julij, ko se je Patova dru?ina odlo?ila, da bo ?la iz Libije v Tunizijo, da bi spremenila svoje ?ivljenje. Po ve? poskusih pre?kanja meje in slabem ravnanju s strani policije so dru?ino 16. julija s 30 drugimi ljudmi pustili v pu??avi brez vode in pri temperaturah blizu 50 stopinj Celzija. Pato je zaradi rane na u?esu izgubil mo? in prosil Matylo in Marie, naj gresta naprej brez njega. Ostal je sam v pu??avi, vendar pa so ga pono?i na?li trije sudanski popotniki, ki so ga re?ili in pripeljali nazaj v Libijo. Tam so bili poskusi, da bi na?li njegovo dru?ino, zaman; ?ez nekaj ?asa je Pato na dru?benih omre?jih videl fotografijo skupine prebe?nikov, ki so umrli v tunizijski pu??avi, med njimi je prepoznal tudi ?eno in h?erko.

Prihod v Italijo

Po omenjeni tragediji je Patu skupaj z 22 drugimi ljudmi, ve?inoma iz Sirije, uspelo s ?olnom, ki ga je re?ila italijanska obalna stra?a, priti na Lampeduso. Danes je v Italiji in sanja o svoji prihodnosti v Evropi. ?eli delati kot pleskar; ta poklic ima rad in se bo sku?al v njem ?e bolj izpopolniti. V enem izmed intervjujev je dejal, da ?uti, da sta ga na poti do sem vodili ?ena in h?erka. Pravi, da mu brez njune pomo?i nikoli ne bi uspelo. Po eni strani ?uti mir, po drugi strani pa veliko notranjo bole?ino in solze, ker je cilj dosegel sam, medtem ko so ga na?rtovali za celotno dru?ino.