Pape? med velikono?no vigilijo: Z Vstalim Gospodom se ?ivljenje znova za?ne
Andreja ?ervek – Vatikan
»Ne boj se, vstal je! ?aka te v Galileji. Tvoja pri?akovanja ne bodo ostala neizpolnjena, tvoje solze bodo posu?ene, tvoje strahove bo premagalo upanje. Kajti Gospod je pred tabo, hodi pred tabo. In z Njim se ?ivljenje znova za?ne.« Tako so odmevale besede pape?a Fran?i?ka med nocoj?njo velikono?no vigilijo, ki jo je vodil v baziliki sv. Petra. S pri?etkom ob 19.30 je evharisti?no slavje tudi letos zaradi pandemije potekalo v navzo?nosti omejenega ?tevila vernikov. Pape? prav tako ni krstil neokatehumenov. Obnovljene pa so bile krstne obljube.
V homiliji je sveti o?e govoril o velikono?nem oznanilu, ki nam kli?e, da je vedno mogo?e za?eti znova, kajti Gospod je ?iv in vedno odpira nove poti. V teh temnih mesecih pandemije ?utimo vstalega Gospoda, ki nas vabi, naj za?nemo znova, naj nikoli ne izgubimo upanja, je izpostavil pape?. Vera namre? ni nek seznam preteklega, Jezus ni zastarela osebnost. On je ?iv. Z nami hodi vsak dan, v situacijah in preizku?njah, ki jih ?ivimo, v sanjah, ki jih nosimo s sabo. Vstali Jezus nas ljubi brez meja in obiskuje vsako na?o ?ivljenjsko situacijo. On je svojo navzo?nost zasadil v srce sveta in tudi nas vabi, naj prese?emo pregrade, premagamo predsodke, se pribli?amo tistemu, ki je vsak dan poleg nas, da bi odkrili milost vsakdanjosti.
Homilija pape?a Fran?i?ka med velikono?no vigilijo
?ene so mislile, da bodo na?le mrtvo telo in ga mazilile, a so na?le prazen grob. ?le so objokavat mrtvega, a so sli?ale oznanilo ?ivljenja. Zato so, kot pravi evangelij, »trepetale in bile vse iz sebe« (Mr 16,8). Da so bile vse iz sebe v tem primeru pomeni strah, povezan z veseljem, ki preseneti njihovo srce, ko vidijo velik kamen odvaljen od groba, v njem pa mladeni?a, ogrnjenega v belo obla?ilo. Gre za ?udenje, ko sli?ijo naslednje besede: »Ne bojte se! Jezusa i??ete, Nazare?ana, kri?anega. Vstal je« (Mr 16,6). In potem povabilo: »Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli« (Mr 16,7). Tudi mi sprejmimo to povabilo, velikono?no povabilo: pojdimo v Galilejo, kamor je pred nami ?el Gospod Vstali. A kaj pomeni »iti v Galilejo«?
Iti v Galilejo pomeni predvsem za?eti znova. Za u?ence je to vrnitev na kraj, kjer jih je Gospod prvi? iskal in jih poklical, naj hodijo za njim. Je kraj prvega sre?anja in prve ljubezni. Od tistega trenutka dalje, ko so pustili mre?e, so sledili Jezusu, poslu?ali njegovo pridiganje in bili zraven pri ?ude?ih, ki jih je delal. Pa vendar, ?eprav so bili vedno z Njim, ga niso do kraja razumeli, pogosto so narobe razumeli njegove besede in pred kri?em so pobegnili ter ga pustili samega. Kljub temu neuspehu se Vstali Gospod predstavi kot tisti, ki ?e enkrat gre pred njimi v Galilejo; pred njimi pomeni da gre naprej. Kli?e jih in spet jih kli?e, naj mu sledijo, ne da bi se utrudil. Vstali jim govori: »Ponovno se odpravimo od tam, kjer smo za?eli. Za?nimo znova. Ponovno vas ?elim pri sebi, kljub vsem neuspehom in onstran njih.« V tej Galileji se nau?imo ?udenja nad neskon?no Gospodovo ljubeznijo, ki za?rtuje nove steze znotraj poti na?ih porazov.
To je prvo velikono?no oznanilo, ki bi vam ga ?elel izro?iti: vedno je mogo?e za?eti znova, saj obstaja novo ?ivljenje, ki ga Bog zmore obuditi v nas onkraj vseh na?ih neuspehov. Tudi iz razvalin na?ega srca Bog lahko zgradi umetni?ko delo, tudi iz uni?enih drobcev na?e ?love?kosti Bog pripravlja novo zgodbo. On je vedno pred nami: v kri?u trpljenja, zapu??enosti in smrti, kakor tudi v slavi ?ivljenja, ki vstaja, v zgodovini, ki se spreminja, v upanju, ki se ponovno poraja. In v teh temnih mesecih pandemije ?utimo vstalega Gospoda, ki nas vabi, naj za?nemo znova, naj nikoli ne izgubimo upanja.
Iti v Galilejo na drugem mestu pomeni prehoditi nove poti. Pomeni premikati se v nasprotno smer od groba. ?ene i??ejo Jezusa v grobu, gredo se spominjat, kar so ?ivele z Njim in kar je sedaj za vedno izgubljeno. Gredo pogrevat svojo ?alost. To je podoba vere, ki je postala komemoracija nekega lepega dogodka, ki pa se je kon?al in se ga samo ?e spominja. Mnogi ?ivijo »vero spominov«, kakor da bi Jezus bil neka osebnost iz preteklosti, nek prijatelj iz ?e oddaljene mladosti, dogodek, ki se je zgodil dolgo ?asa nazaj, ko sem kot otrok obiskoval ure katekizma. Vera, narejena iz navad, iz preteklih stvari, iz lepih otro?kih spominov, ki pa se me ve? ne dotika, se me ne ti?e. Iti v Galilejo pomeni nau?iti se, da vera, da bi bila ?iva, mora ponovno stopiti na pot. Vsak dan mora po?iviti za?etek poti, ?udenje ob prvem sre?anju. Zatem pa se zanesti, brez domi?ljavosti, da ?e vse vemo, temve? s poni?nostjo nekoga, ki se pusti presenetiti z Bo?jimi potmi. Pojdimo v Galilejo in odkrijmo, da Bog ne more biti postavljen med otro?ke spomine, ampak je ?iv, vedno presene?a. Vstali nam nikoli ne neha povzro?ati ?udenja.
To je drugo velikono?no oznanilo: vera ni nek seznam preteklega, Jezus ni zastarela osebnost. On je ?iv, tukaj in zdaj. S tabo hodi vsak dan, v situacijah, ki jih ?ivi?, v preizku?nji, skozi katero gre?, v sanjah, ki jih nosi? s sabo. Odpira nove poti, kjer se tebi zdi, da jih ni, spodbuja te iti proti toku, glede na objokovanje in »?e videno«. ?etudi se ti zdi vse izgubljeno, s ?udenjem se odpri za njegovo novost: presenetil te bo.
Iti v Galilejo prav tako pomeni iti na meje. Kajti Galileja je najbolj odro?en kraj: na tistem mnogoterem in raznovrstnem obmo?ju prebivajo najbolj oddaljeni od obredne ?istosti Jeruzalema. Pa vendar je ravno tam Jezus za?el svoje poslanstvo, ko se je z oznanilom obrnil na tistega, ki s te?avo ?ivi vsakdanje ?ivljenje, na izklju?ene, ?ibke, revne, da bi bil obli?je in navzo?nost Boga, ki gre neutrudno iskat potrtega ali izgubljenega, ki gre do bivanjskih meja, kajti v njegovih o?eh ni nih?e zadnji, nih?e ni izklju?en. Tja prosi Vstali svoje, naj gredo, tudi danes. To je kraj vsakdanjega ?ivljenja, so poti, ki jih prehodimo vsak dan, so koti?ki na?ih mest, kamor gre Gospod pred nami in je navzo?, ravno v ?ivljenju tistega, ki gre mimo nas in z nami deli ?as, dom, delo, trud in upanje. V Galileji se nau?imo, da lahko najdemo Vstalega na obli?jih bratov, v navdu?enju tistega, ki sanja, in v vdanosti nekoga, ki je obupan, v nasmehih tistega, ki se radosti, in v solzah tistega, ki trpi, predvsem v revnih in v odrinjenih na obrobje. Osupnili bomo, kako se veli?ina Boga razkriva v majhnosti, kako njegova lepota ?ari v preprostih in ubogih.
In tu je torej tretje velikono?no oznanilo: Jezus, Vstali, nas ljubi brez meja in obiskuje vsako na?o ?ivljenjsko situacijo. On je svojo navzo?nost zasadil v srce sveta in tudi nas vabi, naj prese?emo pregrade, premagamo predsodke, se pribli?amo tistemu, ki je vsak dan poleg nas, da bi odkrili milost vsakdanjosti. Prepoznajmo ga kot navzo?ega v na?ih vsakdanjih Galilejah, v ?ivljenju vseh dni. Z Njim se bo ?ivljenje spremenilo. Kajti onstran vseh porazov, zla in nasilja, onstran vsakega trpljenja in onstran smrti, Vstali ?ivi in vodi zgodovino.
Sestra, brat, ?e v tej no?i nosi? v srcu temno uro, dan, ki se ?e ni prikazal, pokopano lu?, zdrobljene sanje, s ?udenjem odpri srce za velikono?no oznanilo: »Ne boj se, vstal je! ?aka te v Galileji.« Tvoja pri?akovanja ne bodo ostala neizpolnjena, tvoje solze bodo posu?ene, tvoje strahove bo premagalo upanje. Kajti Gospod je pred tabo, hodi pred tabo. In z Njim se ?ivljenje ponovno za?ne.
