SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

»Dragi veleposlaniki, 2021 je ?as, ki se ga ne sme izgubiti. In ne bo zapravljen, ?e bomo znali sodelovati v velikodu?nostjo in zavzetostjo. V tem smislu menim, da je bratstvo resni?no zdravilo za pandemijo in mnoga zla, ki so nas prizadela. Bratstvo in upanje sta kakor zdravili, ki ju danes potrebuje svet, enako kot cepiva,« je zatrdil pape? med dana?njim tradicionalnim sre?anjem z diplomatskim zborom, akreditiranim pri Svetem sede?u.

Leto, ki se je pred kratkim zaklju?ilo, je za sabo pustilo te?o strahu, pobitosti in obupanosti, skupaj z mnogimi ?alovanji. Osebe je postavilo v spiralo lo?itve in medsebojne sumni?avosti ter dr?ave prisililo, da so postavile pregrade. Po pape?evih besedah je bilo od vsega za?etka o?itno, »da bo pandemija znatno vplivala na ?ivljenjski slog, na katerega smo bili vajeni, s tem ko je zmanj?ala na?o udobnost in utrjene gotovosti«. »Postavila nas je v krizo, s tem ko nam je pokazala obraz bolnega sveta, ne samo zaradi virusa, ampak tudi v okolju, ekonomskih in politi?nih procesih, ?e bolj pa v ?love?kih odnosih. Na svetlo je postavila nevarnosti in posledice na?ina ?ivljenja, ki mu gospodujeta egoizem in kultura odmetavanja ter nas postavila pred alternativo: nadaljevati dosedanjo pot ali pa se podati na novo.«

Zato se je pape? v nadaljevanju govora diplomatskemu zboru hotel zaustaviti pri nekaterih krizah, ki jih je povzro?ila ali razkrila pandemija, pri tem pa obenem pokazati na prilo?nosti za izgradnjo bolj ?love?kega, pravi?nej?ega, solidarnej?ega in mirnej?ega sveta.

Zdravstvena kriza

Na prvem mestu je sveti o?e spregovoril o zdravstveni krizi. Pandemija nas je postavila pred dve neizogibni razse?nosti ?love?kega ?ivljenja: bolezen in smrt. Prav tako pa nas je spomnila na pravico do zdravstvene oskrbe, ki mora biti namenjena vsaki ?love?ki osebi. S tega vidika je Fran?i?ek pozval k nudenju zdravstvene oskrbe in pomo?i vsaki osebi, ki ju potrebuje. »Zato je nujno, da si, kdor ima politi?ne in vodstvene odgovornosti, prizadeva predvsem za univerzalen dostop do osnovne zdravstvene oskrbe ter spodbuja ustvarjanje lokalnih zdravstvenih izdelkov in zdravstvenih struktur, ki ustrezajo realnim zahtevam prebivalstva, kot tudi razpolo?ljive terapije in zdravila. Ne more namre? logika profita voditi tako zelo delikatno podro?je, kot je zdravstvena pomo? in oskrba.«

Pape? je pri tem izpostavil, da morajo cepiva proti koronavirusu biti namenjena vsemu ?love?tvu, ter dr?ave pozval, naj »aktivno prispevajo k mednarodnim iniciativam, ki zagotavljajo pravi?no distribucijo cepiv, in to ne v skladu z zgolj ekonomskimi kriteriji, ampak upo?tevajo? potrebe vseh, predvsem prebivalstva, ki najbolj potrebuje pomo?«. Pripomnil pa je, da pred nepredvidljivim sovra?nikom, kot je covid-19, mora dostopnost do cepiv vedno spremljati odgovorno osebno obna?anje, ki prepre?uje ?irjenje bolezni.

Okoljstvena kriza

Pandemija je prav tako pokazala, da je tudi na? planet Zemlja bolan, slaboten in potreben oskrbe, je nadaljeval ter se s tem dotaknil vpra?anja okoljstvene krize, ki »zahteva skupne in dolgoro?ne re?itve« oziroma »zahteva mednarodno sodelovanje za skrb za na? skupen dom«. Izrazil je upanje, da bo konferenca ZN o podnebju (COP26), ki je predvidena novembra letos v Glasgowu, pripeljala do u?inkovitega sporazuma v zvezi s pristopanjem k posledicam podnebnih sprememb. »?as je za delovanje, kajti ?e se lahko z roko dotaknemo posledic dolge nedejavnosti,« je dejal in navedel nekatere konkretne primere, kot so na primer izginjanje malih otokov v Pacifiku, poplave na jugovzhodu Azije, predvsem v Vietnamu in na Filipinih, po?ari v Avstraliji in Kaliforniji, prehrambena negotovost in lakota v Burkini Faso, Maliju, Nigru in Ju?nem Sudanu.

Ekonomska in socialna kriza

S ciljem, da bi se omejilo ?irjenje koronavirusa, so dr?ave sprejele restriktivne ukrepe v zvezi s svobodo gibanja, kar je vodilo v ve?mese?no zaprtje trgovskih dejavnosti in na splo?no upo?asnilo proizvodne dejavnosti, z resnimi posledicami za podjetja, zaposlitev ter posledi?no dru?ine in celotne dru?bene plasti, predvsem najslabotnej?e. »Ekonomska kriza, ki je temu sledila, je pokazala ?e eno nadlogo, ki trpin?i na? ?as: to je ekonomija, osnovana na izkori??anju in odmetavanju tako oseb kot naravnih virov,« je izpostavil Fran?i?ek. »Prepogosto se je pozabilo na solidarnost in ostale vrednote, ki ekonomiji omogo?ajo, da slu?i celostnemu ?love?kemu razvoju, namesto posebnim interesom, in izpred o?i se je izgubila socialna vrednost ekonomske dejavnosti in univerzalna destinacija dobrin in virov.«

»Sedanja kriza je dobra prilo?nost za ponovni premislek o odnosu med osebo in ekonomijo. Potrebna je neke vrste 'nova kopernikanska revolucija', ki bo ekonomijo postavila v slu?bo ?loveku in ne obratno, za?en?i s prou?evanjem in prakticiranjem druga?ne ekonomije, ki daje ?ivljenje in ne ubija, ki vklju?uje in ne izklju?uje, ki po?love?i in ne raz?love?i, ki skrbi za stvarstvo in ga ne pleni,« je poudaril pape? ter nadaljeval, da so ob negativnih posledicah ekonomske krize mnoge dr?ave iskale delne re?itve za nek problem, ki pa ima sicer globalne razse?nosti. »Potrebne so skupne in deljene iniciative tudi na mednarodni ravni, predvsem kot podpora zaposlitve in za??ita najrevnej?ih plasti prebivalstva. S tega vidika menim, da je pomembno prizadevanje Evropske unije in njenih dr?av ?lanic, ki so ljub te?avam znale pokazati, da se lahko zavzeto dela za dosego zadovoljivih dogovorov v korist vseh dr?avljanov.«

Tudi v zvezi z ekonomsko krizo je pape? Fran?i?ek izpostavil nekatere konkretne probleme, na primer izkori??anje, oderu?tvo in korupcija, brezposelnost, delo na ?rno, prostitucija in kriminalne dejavnosti, spletni kriminal in otro?ka pornografija ... Posebej je poudaril humanitarno krizo, ki jo je zaprtje dr?avnih mej zaradi pandemije na nekaterih obmo?jih ?e pove?alo, kar je povezano tudi s problemom migracije. »Humanitarni koridorji, ki so bili vpeljani v zadnjih letih, zagotovo prispevajo k re?evanju omenjenih problematik, ko re?ujejo ?tevilna ?ivljenja. Pa vendar, domet krize vedno bolj izpostavlja, da se je treba nujno soo?iti z izvorom vzrokov, ki vodijo v migracijo, kakor tudi zahteva skupen trud za podporo dr?av prvega vstopa, ki si nalagajo moralno dol?nost za re?evanje ?love?kih ?ivljenj.« V zvezi s tem je pape? spomnil na pogajanja o novem dogovoru Evropske unije o migraciji in azilu ter pripomnil, da »politike in konkretni mehanizmi ne bodo funkcionirali, ?e jih ne bo podprla potrebna politi?na volja in prizadevanje vseh vpletenih strani, vklju?no s civilno dru?bo in samimi migranti«.

Kot je poudaril Fran?i?ek, je nujno za??ititi migrante, tudi notranje migrante in vse ranljive osebe, ki so prisiljeni be?ati pred preganjanji, nasiljem, konflikti in vojnami. Pri tem je izrazil zaskrbljenost Svetega sede?a zaradi razmer beguncev na razli?nih delih sveta, posebej pa spomnil na osrednji del Sahela, kjer se je v manj kot dveh letih ?tevilo beguncev dvajsetkrat pove?alo.

Politi?na kriza

A vse te kriti?nosti, o katerih je govoril pape?, postavljajo v ospredje ?e eno krizo, mnogo globljo, ki je po njegovem prepri?anju izvor vseh ostalih, njeno dramati?nost pa je na svetlo postavila ravno pandemija. »To je politi?na kriza, ki ?e nekaj ?asa udarja v mnoge dru?be in katere silovite posledice so pri?le na povr?je med pandemijo.«

Kot enega izmed zna?ilnih dejavnikov te krize je pape? navedel »nara??anje politi?nih kontrapozicij in te?ave, ?e ne celo nesposobnosti, pri iskanju skupnih in deljenih re?itev za probleme, ki zadevajo na? planet«. »Gre za tendenco, ki smo ji pri?a ?e precej ?asa in ki se vedno bolj ?iri tudi v dr?avah z dolgotrajno demokrati?no tradicijo. Ohranjati ?ive demokrati?ne stvarnosti je izziv tega zgodovinskega trenutka, ki se od blizu ti?e vseh dr?av: bodisi malih ali velikih, ekonomsko naprednih ali v razvoju.«

Pape? je v nadaljevanju spregovoril o demokraciji, ki sloni na vzajemnem spo?tovanju, na mo?nosti, da vsi prispevajo k blaginji dru?be, in na upo?tevanju, da razli?na mnenja ne spodkopavajo mo?i in varnosti dr?av, ampak vzajemno bogatijo in omogo?ajo iskanje ustreznej?ih re?itev za probleme. Demokrati?ni proces zahteva pot vklju?ujo?ega, mirnega, konstruktivnega in spo?tljivega dialoga med vsemi komponentami civilne dru?be v vsakem mestu in dr?avi. Razvoj demokrati?ne zavesti pa zahteva, da se prese?ejo personalizmi in prevlada spo?tovanje dr?ave prava.

?al se politi?na kriza in kriza demokrati?nih vrednot odra?ata tudi na mednarodni ravni. »Pandemija je prilo?nost, ki se je ne sme zapraviti, za razmislek in izvr?itev organskih reform, da bodo mednarodne organizacije na?le svojo bistveno poklicanost v slu?enju ?love?ki dru?ini za ohranitev ?ivljenja vsake osebe in miru,« je zatrdil pape?.

Antropolo?ka kriza

Sveti o?e je govor diplomatskemu zboru sklenil z razmi?ljanjem o ?e eni krizi, ki je med vsemi morda najve?ja: to je kriza ?love?kih odnosov, ki je izraz splo?ne antropolo?ke krize in ki se nana?a na razumevanje ?love?ke osebe in njenega transcendentnega dostojanstva.

»Pandemija, ki nas je prisilila v dolge mesece izolacije in pogosto tudi osamljenosti, je pokazala potrebo vsake osebe po ?love?kih odnosih,« je dejal Fran?i?ek in posebej spomnil na u?ence in ?tudente, ki niso mogli redno obiskovati ?ole ali univerze. Nara??anje u?enja na daljavo je privedlo tudi do ve?je odvisnosti otrok in najstnikov od interneta in na splo?no od virtualnih oblik komunikacije, kar jih je obenem naredilo bolj ranljive in izpostavljene spletnemu kriminalu. »Pri?a smo neke vrste 'vzgojni katastrofi', pred katero ne moremo ostati nedejavni, zaradi dobrega prihodnjih generacij in celotne dru?be,« je zatrdil in dodal, da je danes potrebno obnovljeno vzgojno prizadevanje, ki bo vklju?evalo vse dru?bene komponente.

A dolga obdobja omejenega gibanja so po drugi strani omogo?ila, da se je ve? ?asa pre?ivelo z dru?ino. Za mnoge je to bil pomemben trenutek, ko so ponovno odkrili odnose z bli?njimi. Navsezadnje, »zakonska zveza in dru?ina predstavljata eno najdragocenej?ih dobrin ?love?tva in zibelko vsake civilne dru?be«. A pri tem pape? Fran?i?ek ni zaob?el problema doma?ega nasilja ter je vse javne oblasti in civilne dru?be pozval, naj podprejo ?rtve nasilja v dru?ini, kar so predvsem ?enske, pogosto skupaj s svojimi otroki.