Pape? umetnikom: Va?a ustvarjalnost lahko poraja lu?
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Pri umetni?kem ustvarjanju lahko prepoznamo tri premike. Prvi je premik ?utov, ki jih prevzameta za?udenje in strmenje. Ta za?etna dinamika, zunanja, spodbudi druge, globlje.
Drugi premik zadeva notranjost osebe. Sestava barv, besed ali glasov ima mo?, da se dotakne ?lovekove notranjosti. Prebudijo se spomini, podobe, ob?utja …
Vendar pa se ustvarjalni premik umetnosti ne kon?a tukaj. Obstaja tretji vidik: zaznavanje in zrenje lepega ustvarjata ob?utek upanja, ki se ?iri tudi v svetu, ki obdaja ?loveka. V tem trenutku se zunanji in notranji premik zdru?ita in prav tako vplivata na dru?bene odnose: vzbujata empatijo, ki je sposobna razumeti drugega, s katerim imamo veliko skupnega. Gre za novo dru?benost, ki ni le be?no izra?ena, ampak ob?utena in podeljena.
Ta trojni premik ?udenja, osebnega odkritja in podelitve poraja ob?utek miru, ki nas – kakor pri?a sv. Fran?i?ek Asi?ki – osvobaja vsakr?ne ?elje, da bi nadvladali druge; pomaga nam razumeti te?ave poslednjih in nas spodbuja, da bi ?iveli v harmoniji z vsemi. Gre za harmonijo, ki je povezana z lepoto in dobroto.
Ta vez se ve?krat pojavlja v judovskem in kr??anskem izro?ilu. Prva Mojzesova knjiga v pripovedi o stvarjenju poudari, da je ob pogledu na stvaritve Bog »videl, da je dobro« (1 Mz 1,12.18.25). Pridevnik »dober« ima v hebrej??ini veliko ?ir?i pomen in se lahko prevede tudi z besedo »harmoni?en«. Nad stvarstvom smo osupli zaradi njegove lepote in raznolikosti, hkrati pa nam tudi pomaga razumeti, kak?na je vpri?o tak?ne veli?ine na?a vloga v svetu.
Umetniki se tega zavedajo in, kakor je zapisal sv. Janez Pavel II., v sebi zaznajo »neke vrste bo?ansko iskro, ki jo predstavlja umetni?ki poklic« (Pismo umetnikom, 3). Poklicani so, da tega daru ne bi »zapravili, ampak ga razvili, da bi ga postavili v slu?bo bli?njemu in celotnemu ?love?tvu« (ibid.).
V svojem znanem sporo?ilu 8. decembra 1965, ob zaklju?ku drugega vatikanskega koncila, je sv. Pavel VI. umetnike opredelil kot tiste, ki so »zaljubljeni v lepoto«. Prav tako je dejal, da svet »potrebuje lepoto, da se ne bi pogreznil v obup«. Tudi v negotovosti, ki jo je povzro?ila pandemija, va?a ustvarjalnost lahko poraja lu?. Zaradi krize »sence zaprtega sveta« postajajo gostej?e (prim. Okro?nica Fratelli tutti, 9-55) in zdi se, da kriza zatemnjuje svetlobo bo?jega, ve?nega. Ne predajmo se tej zablodi. I??imo svetlobo Jezusovega rojstva: ta razpara temino bole?ine in no?i.
Obra?am se na vas, dragi umetniki, ki ste na poseben na?in »varuhi lepote v svetu« (Sv. Pavel VI., Sporo?ilo umetnikom, 5). Zahvaljujem se vam za va?o solidarnost, ki v teh ?asih ?e bolj izstopa. Va? poklic je vzvi?en in zahteven, terja »?iste in nesebi?ne roke«, da bi predali resnico in lepoto. Obe na?e srce napolnjujeta z veseljem in sta »dragocen sad, ki se zoperstavlja pritiskom ?asa, povezuje generacije in jim pomaga, da se sporazumevajo v ob?udovanju« (ibid.). Danes, kakor tedaj, se ta Lepota poka?e v poni?nosti Jaslic. Danes, kakor tedaj, jo obhajamo v duhu, polnem upanja.
Zahvaljujem se Misijonom Don Bosko in Scholas Occurentes za prizadevanje in duha slu?enja, s katerim odgovarjajo na vzgojne in zdravstvene izredne razmere preko projektov, ki jih navdihuje Globalni dogovor o vzgoji.
?e enkrat hvala, ?estitam vam in vam ?elim dober koncert! Hvala.
