SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

Dana?nja splo?na avdienca, ki je potekala v knji?nici apostolske pala?e, je bila namenjena bo?i?u. Sveti o?e je povabil, naj se na praznik Bo?jega u?love?enja pripravimo v ti?ini pred jaslicami. Ob prizoru nebogljenega Deteta vidimo Boga, ki je ?elel priti na svet. Jezus v jaslicah nam ka?e pot ne?nosti in ne?nost dana?nji svet zelo potrebuje.

Svetopisemski odlomek: Lk 2,4-7

»Tiste dni […] je tudi Jo?ef ?el iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hi?e in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaro?enko, ki je bila nose?a. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in polo?ila v jasli, ker v preno?i??u zanju ni bilo prostora.«

Kateheza: O bo?i?u

Dragi bratje in sestre, dober dan!

V tej katehezi, pred skoraj?njim bo?i?em, bi ?elel ponuditi nekaj izhodi?? za premi?ljevanje pri pripravi na praznovanje bo?i?a. Med ve?ernim bogoslu?jem bo odmevalo angelovo oznanilo pastirjem: »Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odre?enik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo v znamenje: na?li boste dete, povito in polo?eno v jasli« (Lk 2,10-12).

Ko posnemamo pastirje, se tudi mi duhovno podamo proti Betlehemu, kjer je Marija v hlevu dala na svet Dete, »ker – kot pravi sveti Luka – v preno?i??u zanju ni bilo prostora« (Lk 2,7). Bo?i? je postal vsesplo?en praznik in tudi kdor ne veruje, zazna o?aranost tega dogodka. Kristjan pa ve, da je bo?i? odlo?ilen dogodek, trajni ogenj, ki ga je Bog pri?gal na svetu in se ga ne more zamenjati z kratkotrajnimi stvarmi. Pomembno je, da se ga ne omeji na zgolj ?ustveni ali potro?ni?ki praznik. Prej?njo nedeljo sem usmeril pozornost na to temo ter poudaril, da nam je potro?ni?tvo zaplenilo bo?i?. Ne, bo?i? ne sme postati samo ?ustveni ali potro?ni?ki praznik, bogat z darili in vo??ili, a reven s kr??ansko vero in reven s ?love?nostjo. Zato je treba zajeziti dolo?eno posvetno miselnost, ki ni zmo?na razumeti ?are?ega jedra na?e vere, kar je tole: »In Beseda je postala meso in se naselila med nami; in videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima od O?eta kot Edinorojeni, polna milosti in resnice« (Jn 1,14). To je jedro bo?i?a, ?e ve?, je resnica bo?i?a, ne obstaja druga.

Bo?i? nas vabi, da po eni strani razmi?ljamo o dramati?nosti zgodovine, kjer ljudje, ranjeni od greha, neutrudno i??ejo resnico, i??ejo usmiljenje, i??ejo odre?enje; in po drugi strani o dobroti Boga, ki nam je pri?el naproti, da bi nam sporo?il Resnico, ki re?uje in nas naredi soudele?ene v njegovem prijateljstvu in njegovem ?ivljenju. Ta dar milosti – gre za ?isto milost, ki ni na?a zasluga […] – prejmemo preko preprostosti in poni?nosti bo?i?a, in lahko odstrani iz na?ih src in misli pesimizem, ki se je danes zaradi pandemije ?e bolj raz?iril. Ta ob?utek nemirne izgubljenosti lahko prese?emo, ne da bi se pustili premagati porazom in neuspehom, v ponovno najdenem zavedanju, da je to poni?no in ubogo, skrito in nebogljeno Dete Bog, ki je za nas postal ?lovek. Drugi vatikanski koncil nam v znamenitem delu konstitucije o Cerkvi v sodobnem svetu pravi, da se ta dogodek ti?e vsakega med nami. Pred dva tiso? leti  se je rodil Jezus in to se ti?e mene? Ja ti?e se tebe in tebe in mene, vsakega od nas. Takole pravi: »Bo?ji Sin se je s svojim u?love?enjem na dolo?en na?in zdru?il z vsakim ?lovekom – z vsakim ?lovekom. S ?love?kimi rokami je delal, s ?love?kim razumom je razmi?ljal, s ?love?ko voljo je deloval, s ?love?kim srcem je ljubil. Rojen iz Device Marije je v resnici postal eden izmed nas – eden izmed nas –, v vsem nam enak razen v grehu« (Pastoralna konstitucija Gaudium et spes, 22). Jezus je eden izmed nas – Bog v Jezusu je eden izmed nas.

Ta stvarnost nam daje veliko veselja in veliko poguma. Bog nas ni gledal od zgoraj, od dale?, ni ?el mimo nas, ni se mu gnusila na?a beda, ni si nadel razko?nega telesa, ampak je v celoti prevzel na?o naravo in na?e ?love?ko stanje. Je eden izmed nas, kakor mi. Ni?esar ni pustil zunaj, razen greha: vsa ?love?kost je v njem. Vzel je vse, kar smo, taki, kot smo. To je bistveno za razumevanje kr??anske vere. Ko sveti Avgu?tin razmi?lja o svoji poti spreobrnjenja, v svojih Izpovedih zapi?e: »Dotlej se namre? nisem dr?al svojega Boga Jezusa, poni?en poni?nega, ?e nisem vedel, ?esa naj bi nas u?ila njega 'slabotnost'« (Izpovedi VII, 18). In kaj je Jezusova slabotnost? Jezusova »slabotnost« je »poduk«! Kajti razodeva nam Bo?jo ljubezen. Bo?i? je praznik u?love?ene Ljubezni, Ljubezni, ki se je rodila za nas v Jezusu Kristusu. Jezus Kristus je lu? ljudem, ki sije v temi, ki daje smisel ?love?kemu bivanju in celotni zgodovini.

Dragi bratje in sestre, ta kratka premi?ljevanja naj nam pomagajo praznovati bo?i? z ve?jim zavedanjem. A obstaja tudi drug na?in, da se nanj pripravimo, na katerega ho?em spomniti sebe in vas, in ki je na dosegu vseh: preko ti?ine pred jaslicami. Jaslice so kateheza tiste stvarnosti, kar se je zgodilo tisto leto, tisti 

dan, kar smo sli?ali v evangeliju. Zato sem lansko leto napisal pismo, ki ga bo dobro prebrati. Naslov ima »Admirabile signum«, »?udovito znamenje«. V ?oli svetega Fran?i?ka Asi?kega lahko postanemo nekoliko otroci in motrimo prizor rojstva ter dopustimo, da se v nas porodi ?udenje ob ?udovitem na?inu, s katerim je Bog ?elel priti na svet. Prosimo za milost ?udenja: pred to skrivnostjo, pred to tako ne?no stvarnostjo, tako lepo, tako blizu na?emu srcu, naj nam Gospod podari milost ?udenja, da bi ga sre?ali, se mu pribli?ali, se pribli?ali vsem nam. To bo v nas spodbudilo ponovno prebuditev ne?nosti. Zadnji? sem se pogovarjal z nekimi znanstveniki in govorili smo o umetni inteligenci in robotih. Obstajajo roboti, programirani za vsakega in vse. Rekel sem jim: »Katere stvari pa robot ne bo mogel nikoli narediti?« Malo so razmi?ljali, dali nekaj predlogov in na koncu so se strinjali o eni stvari: ne?nosti. Tega robot ne bo mogel nikoli dati. In ravno to je stvar, ki nam jo danes prina?a Bog: ?udoviti na?in, s katerim je Bog hotel priti na svet. In to v nas prebija ne?nost, ?love?ko ne?nost, ki je blizu Bo?ji ne?nosti. In danes zelo potrebujemo ne?nost, zelo potrebujemo ?love?ko ljubkovanje, pred mnogimi stiskami! ?e nas je pandemija prisilila, da smo bolj oddaljeni, nam Jezus v jaslicah ka?e pot ne?nosti, da bi si bili bli?e, da bi bili ?love?ki. Sledimo tej poti. Sre?en bo?i?!