SA国际传媒

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Video sporo?ilo svetega o?eta Fran?i?ka

Dragi mladi, lep popoldan!
Hvala vam, da ste tukaj, za vse delo, ki ste ga opravili, za prizadevanja teh mesecev kljub spremembam programa. Niste izgubili poguma, nasprotno, spoznal sem raven va?ega razmi?ljanja, kakovost, resnost in odgovornost, s katerimi ste delali. Ni? niste opustili, kar vas veseli, kar vas skrbi, kar vas jezi in vas spodbuja k spremembam.

Po prvotni zamisli naj bi se sre?ali v Assisiju, da bi se navdihovali pri sledeh sv. Fran?i?ka. S Kri?anega pri Svetem Damijanu in z drugih obrazov – kakor je obli?je gobavca – mu je Gospod prihajal naproti, ga poklical in mu zaupal poslanstvo. Odvzel mu je malike, ki so ga osamili, zmedenosti, ki so ga hromile in zapirale v obi?ajno slabost izreka »vedno smo tako delali« - to pa je slabost, kaj – ali sladkobne in nezadovoljne ?alosti tistih, ki ?ivijo samo zase, in mu podaril sposobnost, da je zapel hvalnico, izraz veselja, svobode in darovanja samega sebe. Zato to virtualno sre?anje v Assisiju zame ni cilj, ampak za?etna spodbuda procesu, ki smo ga povabljeni ?iveti kot poklicanost, kot kulturo, in kot pogodbo. Kot poklicanost, kot kulturo in kot pogodbo.

Asi?ka poklicanost
»Fran?i?ek, pojdi, popravi mojo cerkev, ki se, kakor vidi?, ru?i.« Te besede so zganile mladega Fran?i?ka in so postale poseben klic za vsakega od nas. Kadar ?utite, da ste poklicani, vklju?eni in da ste junaki »normalnosti«, ki jo je treba zgraditi, znate re?i »da«, in to daje upanje. Vem, da ste takoj sprejeli ta sklic, ker ste sposobni videti, analizirati in do?iveti, da tako ne moremo ve? naprej. To je jasno pokazala stopnja sprejemanja, vpisa in udele?be v tej pogodbi, ki je presegla zmogljivosti. Ka?ete izredno ob?utljivost in skrb za prepoznavanje klju?nih vpra?anj, ki nas izzivajo. To ste storili s posebnega vidika: z vidika ekonomije, ki je va?e raziskovalno, ?tudijsko in delovno podro?je. Veste, da je nujna druga?na ekonomska zgodba – nujna je druga?na ekonomska zgodba – nujno je odgovorno priznati dejstvo, da »je sedanji svetovni red v ve? pogledih nevzdr?en«[1] in prizadeva na?o sestro zemljo, ki je hudo zlorabljena in oropana, skupaj z njo pa najbolj ubogi in izklju?eni. To gre skupaj: ti oropa? zemljo in toliki reve?i so izklju?eni. Oni so najprej o?kodovani … pa tudi najprej pozabljeni.

A bodimo pozorni, da se ne bomo pustili prepri?ati, da gre le za ponavljajo?o se oguljeno frazo. Vi ste veliko ve? kot povr?en in prehoden hrup, ki se ga lahko s?asoma uspava in omami. ?e no?emo, da bi se to zgodilo, bodite poklicani, da v svojih mestih in na univerzah, v delu in v sindikatu, v podjetjih in v gibanjih, v javnih in zasebnih pisarnah inteligentno, prizadevno in s prepri?anjem konkretno vplivate, da bi pri?li do jedra in do srca, kjer nastajajo teme in vzorci in se o njih odlo?a.[2] Vse to me je spodbudilo, da sem vas povabil k uresni?enju te pogodbe. Resnost sedanje situacije, ki je zaradi pandemije covid ?e bolj izstopila, zahteva odgovorno zavedanje vseh dru?benih dejavnikov, vseh nas, med katerimi imate vi prvenstveno vlogo. Posledice na?ih dejanj in odlo?itev bodo zadevale vas osebno, zato ne morete ostati zunaj prostorov, v katerih se ustvarja, ne re?em va?a prihodnost, ampak va?a sedanjost. Ne morete oditi od tam, kjer se ustvarjata sedanjost in prihodnost. Ali se boste vklju?ili, ali pa bo zgodovina ?la preko vas.

Nova kultura
Potrebujemo spremembo, ho?emo spremembo, i??emo spremembo.[3] Problem nastane, ko se zavemo, da na ?tevilne te?ave, ki nas mu?ijo, nimamo ustreznih in vklju?ujo?ih odgovorov; nasprotno, globoko ?utimo razdrobljenost analiz in diagnoz, ki se kon?a z blokado vsake mo?ne re?itve. V bistvu nam manjka kulture, ki bi dovoljevala in spodbujala odpiranje razli?nih pogledov, ki bi se navdihovali pri dolo?enem tipu misli, dolo?enem tipu politike, dolo?enem tipu vzgojnih programov, manjka pa nam tudi duhovnosti, ki se ne pusti zapreti eni sami prevladujo?i logiki.[4] ?e je nujno najti odgovore, je nepogre?ljivo, da spodbudimo rast in podpremo vodstvene skupine, ki so sposobne razvijati kulturo, za?eti procese – ne pozabite na to besedo – za?eti procese – za?rtati poti, raz?iriti obzorja, ustvarjati pripadnost… Vsak napor za upravljanje, za skrb in za izbolj?anje na?ega skupnega doma, ?e naj bo ta napor pomemben, zahteva spremembo »na?ina ?ivljenja, vzorcev proizvodnje in potro?nje, konsolidiranih struktur mo?i, ki danes vladajo dru?bi.«[5] Brez tega ne boste naredili ni?.

Potrebujemo skupnostne in institucionalne vodstvene skupine, ki lahko prevzamejo odgovornost za te?ave, ne da bi ostale ujetnice teh te?av ali lastnega nezadovoljstva, ter se tako zoperstavijo podrejenosti – pogosto nezavedni – dolo?enim (ideolo?kim) logikam, ki na koncu upravi?ijo in ohromijo vsako delovanje glede krivic. Spomnimo, na primer, kakor je dobro opazil Benedikt XVI., da »lakota ni toliko stvar gmotnega pomanjkanja kolikor pomanjkanja dru?benih virov; najpomembnej?i med njimi so institucionalne narave.«[6] ?e boste sposobni to razre?iti, boste imeli odprto pot v prihodnost. Ponavljam misel pape?a Benedikta: »Lakota ni toliko stvar gmotnega pomanjkanja kolikor pomanjkanja dru?benih virov; najpomembnej?i med njimi so institucionalne narave.«

Socialna in ekonomska kriza, ki jo mnogi osebno do?ivljajo in ki postavlja pod hipoteko sedanjost in prihodnost z zapu??anjem in izklju?evanjem tolikih otrok in mladostnikov in celih dru?in, ne dopu??a, da bi dajali prednost interesom posameznih podro?ij na ?kodo skupnega dobrega. Nekoliko se moramo vrniti k mistiki skupnega dobrega. V tem smislu mi dovolite, da izpostavim vajo, ki ste jo do?iveli kot metodologijo za zdravo in revolucionarno re?evanje konfliktov. V teh mesecih ste si med seboj podelili razli?na razmi?ljanja in pomembne teoreti?ne okvire. Sposobni ste se bili sre?ati na dvanajstih temah (poimenovali ste jih »vasi«): 12 tem za obravnavanje, razpravljanje in odkrivanje izvedljivih poti. ?iveli ste tako zelo potrebno kulturo sre?anja, ki je nasprotje kulture odmetavanja, ki je v modi. In ta kultura sre?anja omogo?a, da je veliko glasov okoli iste mize, da se pogovarjajo, razmi?ljajo, razpravljajo in ustvarjajo pod mnogostranskim vidikom razli?ne razse?nosti in odgovore na globalne probleme, ki zadevajo na?a ljudstva in na?e demokracije.[7] Kako te?ko napredujemo proti realnim re?itvam, kadar smo sogovorniku, ki ne misli tako, kot mi, vzeli ugled, ga obrekovali in ga postavili izven konteksta! To jemanje ugleda, obrekovanje in postavljanje izven konteksta sogovornika, ki ne misli tako kot mi, je na?in strahopetnega branjenja pred odlo?itvami, ki bi jih morali sami sprejeti, da bi re?ili ?tevilne probleme. Nikoli ne pozabimo, da je »celota ve? kot del in tudi ve? kakor njihov se?tevek«,[8] in da »zgolj se?tevek individualnih interesov nikoli ni sposoben ustvariti bolj?ega sveta za vse ?love?tvo.«[9]

Ta vaja v sre?evanju onkraj vseh legitimnih razlik je temeljni korak za kakr?nokoli preobrazbo, ki pomaga dati ?ivljenje novi kulturni miselnosti, s tem pa tudi ekonomski, politi?ni in socialni; kajti velikih stvari se ne boste mogli lotiti samo le s teoreti?nimi ali individualnimi pogledi brez duha, ki vas o?ivlja, brez nekaterih notranjih motivacij, ki dajejo smisel, ?uta pripadnosti in zakoreninjenost, ki dajejo razmah osebnemu in skupnostnemu delovanju.[10]

Na ta na?in bo prihodnost poseben ?as, v katerem se bomo ?utili poklicane, da prepoznamo nujnost in lepoto izziva, ki se nam predstavlja. ?as, ki nas spominja, da nismo obsojeni na ekonomske vzorce, ki svoj neposredni interes osredoto?ajo na dobi?ek kot mersko enoto in na iskanje podobnih javnih politik, ki se ne menijo za lastno ?love?ko, socialno in okoljsko ceno.[11] Kot ?e bi lahko ra?unali na absolutno, neomejeno ali nevtralno razpolo?ljivost virov. Ne, nismo prisiljeni, da bi sprejemali in s svojim vedenjem ?e naprej tiho dopu??ali, da »se nekateri ?utijo bolj ljudje kot drugi, kakor da bi bili rojeni z ve? pravicami”[12] ali privilegiji za zagotovljeno u?ivanje dolo?enih dobrin ali osnovnih storitev.[13] Niti ni dovolj, ?e se usmerimo na iskanje bla?ilnih ukrepov v tretjem sektorju ali v ?lovekoljubnih vzorcih. ?eprav je njihovo delo klju?nega pomena, ne zado??ajo vedno, da bi se strukturno spoprijeli s sedanjimi neravnovesji, ki prizadevajo najbolj izklju?ene in ne da bi hoteli, ohranjajo krivice, ki se jim nameravajo zoperstaviti. Ne gre namre? samo ali izklju?no za to, da prisko?imo na pomo? v najbolj osnovnih potrebah na?ih bratov. Strukturno je treba sprejeti dejstvo, da imajo reve?i zadostno dostojanstvo, da bodo sedeli na na?ih sre?anjih, sodelovali pri na?ih razpravah in prina?ali kruh na svoje domove. In to je veliko ve? kot skrbstvo: govorimo o spreobrnjenju in preobrazbi na?ih prednostnih nalog in o mestu drugega v na?i politiki in v dru?benem redu.

Sredi 21. stoletja »ne gre ve? samo za pojav izkori??anja in zatiranja, ampak za nekaj novega: z izklju?evanjem je v svoji korenini prizadeta pripadnost dru?bi, v kateri ?ivimo. Zaradi izklju?evanja ?lovek ni le v spodnjem sloju, na robu ali brez mo?i, ampak je ?isto zunaj.«[14] Bodite pozorni na to … »Z izklju?evanjem je v svoji korenini prizadeta pripadnost dru?bi, v kateri ?ivimo. Zaradi izklju?evanja ?lovek ni le v spodnjem sloju, na robu ali brez mo?i, ampak je ?isto zunaj.« To je kultura odmetavanja, ki ne samo zavr?e, ampak celo prisili, da ?ivimo v svojih odpadkih, nevidni za zidom brezbri?nosti in udobja. Spomnim se, ko sem prvi? videl zaprto sosesko: nisem vedel, da obstajajo. Bilo je leta 1970. Obiskati sem moral noviciate Dru?be Jezusove. Pri?el sem v neko dr?avo. Ko sem potem hodil po mestu, so mi rekli: »Ne, v tisti konec ne more? iti, ker je zaprta soseska.« V njej so bili zidovi, v njej so bile hi?e, ceste, a zaprte: se pravi soseska, ki je ?ivela v brezbri?nosti. Zelo me je prizadelo, ko sem to videl … Potem pa je to raslo, raslo, raslo… in bilo povsod. Vpra?am te: ali je tvoje srce kot zaprta soseska?

Asi?ka pogodba
Ne moremo si dovoliti, da bi ?e naprej prelagali nekatera vpra?anja. Ta ogromna in neodlo?ljiva naloga zahteva velikodu?no prizadevanje na kulturnem podro?ju, v akademski formaciji in v znanstvenem raziskovanju, ne da bi se izgubljali v intelektualnih modah ali ideolo?kih pozah, ki so otoki, ki nas lo?ujejo od ?ivljenja in od konkretnega trpljenja ljudi.[15] ?as je, dragi mladi ekonomisti, podjetniki, delavci in vodstveni delavci podjetij, ?as je, da si drznete tvegati in pospe?iti ter spodbuditi modele razvoja, napredka in trajnosti, v katerih bodo ljudje, zlasti izklju?eni (med njimi tudi sestra zemlja) nehali biti – v najbolj?em primeru – zgolj nominalna, tehni?na ali funkcionalna prisotnost, da bi postali protagonisti tako svojega ?ivljenja kot celotnega dru?benega tkiva. To ne sme biti nekaj nominalnega: obstajajo reve?i, obstajajo izklju?eni… Ne, ne: naj ta prisotnost ne bo nominalna, naj ne bo tehni?na, naj ne bo funkcionalna. Ne: ?as je, da postanejo protagonisti tako svojega ?ivljenja kot celotnega dru?benega tkiva. Ne razmi?ljamo zanje, razmi?ljajmo z njimi: spomnite se dedi??ine razsvetljenstva,  ilustracije, razsvetljenih elit. Vse za ljudstvo, ni? z ljudstvom. Tako ne gre. Ne razmi?ljajmo zanje: razmi?ljajmo z njimi. Od njih se nau?imo napredovati v ekonomskih modelih, ki bodo koristili vsem, ker bo strukturno in odlo?evalno postavitev dolo?al celosten ?love?ki razvoj, ki je zelo dobro obdelan v dru?benem nauku Cerkve. Politika in ekonomija se ne smeta podrejati diktatom in u?inkovitostemu vzorcu tehnokracije.

»Za skupno dobro je danes neizogibno, da se politika in gospodarstvo v dogovoru postavita v slu?bo ?ivljenja, zlasti ?love?kega ?ivljenja.«[16] Brez te sredi??nosti in usmeritve bomo ostali ujetniki odtujujo?e kro?nosti, ki bo samo ohranjala dinamiko propadanja, izklju?evanja, nasilja in polarizacije: »Vsak na?rt, izdelan za pove?anje proizvodnje, na koncu nima drugega namena kot slu?enje ?loveku. Njegova naloga je zmanj?anje neenakosti, boriti se proti diskriminaciji, osvoboditi ?loveka njegovega su?enjstva. […] Ni dovolj pove?ati skupno bogastvo, da se ga lahko enakomerno porazdeli – ne, to ni dovolj – ni dovolj pospe?evati tehniko, da bi zemlja postala bolj humana za ?ivljenje«[17]: tudi to ni dovolj.

Upanje na celosten ?love?ki razvoj je dobra novica, ki jo je treba napovedovati in jo uresni?evati – in to niso sanje. To je pot – dobra novica, ki jo je treba napovedovati in uresni?evati, ker nam ponuja, da se ponovno prepoznamo kot ?love?tvo na osnovi najbolj?ega v nas samih, Bo?je sanje, da se nau?imo poskrbeti za brata, in to za najbolj ranljivega brata (Prim. 1 Mz 4,9). »Mera ?love?nosti se bistveno dolo?a v odnosu do trpljenja in do trpe?ega. Tista mera ?love?nosti. To velja za posameznika kakor za dru?bo«.[18] Mera, ki se mora utelesiti tudi v na?ih odlo?itvah in v ekonomskih modelih.

Kako dobro je pustiti, da odmevajo besede sv. Pavla VI., ki je v ?elji, da bi evangeljsko sporo?ilo pre?emalo in vodilo vse ?love?ke resni?nosti, zapisal, takole je zapisal: »Razvoj ni omejen na preprosto gospodarsko rast. Da bi bil razvoj verodostojen, mora biti celosten, kar pomeni, da mora biti usmerjen v napredek vsakega ?loveka in celega ?loveka. […] vsakega ?loveka in celega ?loveka. Ne sprejemamo lo?evanja gospodarskega od ?love?kega, razvoja od civilizacije, s katero je povezan. Za nas je pomemben ?lovek, vsak ?lovek, vsaka skupina ljudi, vklju?no s celotnim ?love?tvom.«[19]

V tem smislu boste mnogi imeli mo?nost delovati in vplivati na makroekonomske odlo?itve, kjer je v igri usoda ?tevilnih narodov. Tudi ti scenariji potrebujejo usposobljene ljudi, ki so »preudarni kakor ka?e in nepokvarjeni kakor golobje« (Mt 10,16), sposobni »nadzirati trajnostni razvoj dr?av, da bi se izognili du?e?i podrejenosti teh dr?av kreditnim sistemom, ki nikakor ne spodbujajo napredka, ampak prebivalstvo podrejajo mehanizmom ?e ve?je rev??ine, izklju?evanja in odvisnosti.«[20] Kreditni sistemi so sami na sebi pot v rev??ino in odvisnost. Ta zakoniti protest poziva k prebujanju in spremljanju modela mednarodne solidarnosti, ki priznava in spo?tuje medsebojno odvisnost med narodi in pospe?uje nadzorne mehanizme, ki so se sposobni izogniti vsaki obliki podrejenosti, in nadzirati napredek najbolj prikraj?anih dr?av na poti razvoja; vsako ljudstvo je poklicano, da postane tvorec lastne usode in celotnega sveta.[21]

***

Dragi mladi, »danes je pred nami velika prilo?nost, da poka?emo, da smo bratje, da smo drugi usmiljeni Samarijani, ki bole?ino neuspehov prevzamejo nase, namesto da bi pod?igali sovra?tvo in zamero.«[22] Nepredvidljiva prihodnost se ?e pripravlja; vsak izmed vas lahko na mestu, na katerem delate in odlo?ate, naredi veliko; ne izbirajte bli?njic, ki zavajajo in vam prepre?ujejo, da bi se pome?ali, da bi bili kvas tam, kjer ste (prim. Lk 13,20-21). Nobenih bli?njic, bodite kvas. Uma?ite si roke. Ko bo minila zdravstvena kriza, ki jo pre?ivljamo, bo najslab?i odziv, da bi ?e bolj zapadli v mrzli?no potro?ni?tvo in v nove oblike sebi?ne  samoza??ite. Ne pozabite, iz krize nikoli ne izidemo enaki. Iz nje pridemo bolj?i ali slab?i. Skrbimo za tisto, kar je dobro, pograbimo prilo?nosti in se vsi postavimo v slu?bo skupnega dobrega. Bog daj, da na koncu ne bi bilo ve? »drugih«, ampak da bi se nau?ili izdelati ?ivljenjski slog, v katerem bi znali re?i »mi«.[23] Toda velik »mi«. Ne majhen »mi« in »ostali«. Ne, to ni dobro.

Zgodovina nas u?i, da ni sistemov in ne kriz, ki bi bili sposobni popolnoma razveljaviti sposobnost, nadarjenost in ustvarjalnost, ki jih Bog nenehno vzbuja v srcih. S predanostjo in zvestobo svojim ljudstvom, va?i sedanjosti in prihodnosti, se boste lahko pridru?ili drugim pri snovanju novega na?ina ustvarjanja zgodovine. Ne bojte se vpletati in se du?e mest dotikati z Jezusovim pogledom. Ne bojte se pogumno ?iveti v nesoglasjih in na kri?i??ih zgodovine, da jih boste pomazilili z vonjem blagrov. Ne bojte se, kajti nih?e se ne re?i sam. Nih?e se ne re?i sam. Vas, mlade, ki prihajate iz 115 dr?av, vabim, da priznate, da potrebujemo drug drugega, da bi ustvarili tako gospodarsko kulturo, ki bo sposobna »gojiti sanje, prebujati prerokbe in videnja, razcveteti upanja, spodbujati zaupanje, obvezovati rane, spletati odnose, prebuditi zarjo upanja, u?iti se drug od drugega, ustvarjati pozitivne predstave, ki naj razsvetljujejo razum, ogrejejo srca, vrnejo mo? rokam in navdihnejo mladim – vsem mladim, nih?e ni izklju?en – videnje prihodnosti, ki bo napolnjena z veseljem evangelija.«[24] Hvala!

[1] Okro?nica Laudato si’ (24. maj 2015), 61. Odslej LS.
[2] Prim. Apostolska spodbuda Evangelii gaudium (24. november 2013), 74. Odslej EG.
[3] Prim Discurso en el Encuentro mundial de los movimientos populares, Santa Cruz de la Sierra, (9. julij 2015).
[4] Prim. LS, 111.
[5] Sv. Janez Pavel II., Okro?nica Centesimus annus (1. maj 1991), 58.
[6] Okro?nica Caritas in veritate (29. junij 2009), 27.
[7] Prim Govor na  seminarju “Nove oblike solidarnega, vklju?evalnega, integrativnega in inovativnega bratstva”, ki ga je organizirala Pape?ka akademija za dru?bene znanosti (5. februarja 2020). »Spomnimo se, da prave modrosti, sadu refleksije, dialoga in plemenitega sre?evanja ljudi ni mogo?e pridobiti s kopi?enjem podatkov; to se kon?a v prenasi?enosti in zmedenosti, v neke vrste umski onesna?enosti« (LS, 47).
[8] EG, 235.
[9] Okro?nica Fratelli tutti (3. oktobra 2020), 105. Odslej FT.
[10] Prim LS, 210.
[11] S spodbujanjem, po potrebi, utaje davkov, nespo?tovanja pravic delavcev kakor tudi “mo?nost korupcije nekaterih najve?jih podjetjih na svetu, neredko v sozvo?ju z vladajo?im politi?nim sektorjem “ (Govor na seminarju “Nove oblike solidarnega, vklju?evalnega, integrativnega in inovativnega bratstva”, navedek).
[12] LS, 90. Na primer “Obdol?evanje demografske rasti, ne pa skrajnega in selektivnega porabni?tva nekaterih je na?in, da se ne soo?amo s problemi. Tako se sku?a dati legitimnost sedanjemu modelu delitve, pri katerem si manj?ina jemlje pravico tro?iti v mejah, ki jih ni mogo?e posplo?iti, ker planet ne bi prenesel odpadkov tolik?ne porab” (LS, 50).
[13] ?eprav smo vsi obdarjeni z istim dostojanstvom, ne za?enjajo vsi z istega polo?aja in z enakimi mo?nostmi, br? ko upo?tevamo dru?beni red. To nas poziva in zahteva, da razmislimo o poteh, da bi svoboda in enakost ne bili zgolj pol menu, ki je primeren za dajanje prednosti krivici (prim FT, 21-23). Dobro bi se bilo vpra?ati: “Kaj se zgodi brez zavestno gojenega bratstva, brez politi?ne volje do bratstva, prevedene v vzgojo za bratstvo, za dialog, za odkrivanje vzajemnosti in medsebojne obogatitve, kot vrednote (FT, 103).
[14] EG, 53. V svetu virtualnosti, sprememb in razdrobljenosti socialne pravice ne morejo biti samo nominalisti?ne spodbude ali pozivi, ampak morajo biti svetilnik in kompas na poti, kajti “zdravstveno stanje ustanov v neki dru?bi prina?a s seboj posledice za okolje in za kakovost ?love?kega ?ivljenja” (LS, 142).
[15] Prim Apostolska konstitucija Veritatis gaudium (8. decembra 2017), 3.
[16] LS, 189.
[17] Sv. Pavel VI., Okro?nica Populorum progressio (26. marec 1967), 34. Odslej PP.
[18] Benedikt XVI., Okro?nica Spe salvi (30. november 2007), 38.
[19] PP, 14.
[20] Govor na Generalni skup??ini Organizacije zdru?enih narodov (25. september 2015).
[21] Prim PP, 65.
[22] FT, 77.
[23] Prim. Prav tam., 35.
[24] Govor na za?etku Sinode, ki je bila namenjena mladim (3. oktober 2018).