SA国际传媒

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Pozdravljam udele?ence tega virtualnega seminarja, ki nosi naslov: »Latinska Amerika, pape? Fran?i?ek in scenariji pandemije«. Njegov cilj je razmi?ljati in analizirati stanje pandemije covid-19 v Latinski Ameriki, njene posledice, predvsem pa mo?ne smeri delovanja in solidarne pomo?i, ki jih morajo razviti vsi tisti, ki so del lepote te celine in tkejo njeno upanje. Organizatorjem se zahvaljujem za to pobudo in ?elim, da bi lahko navdihnila poti, prebudila procese, ustvarila zavezni?tva in spodbudila vse potrebne mehanizme za zagotavljanje dostojnega ?ivljenja na?im ljudstvom, zlasti najbolj izklju?enim, in sicer preko do?ivljanja bratstva ter graditve dru?benega prijateljstva. Ko re?em najbolj izklju?enim, ne mislim v smislu dajanja milo??ine najbolj izklju?enim, ali kot neko gesto dobrotljivosti, ne, to govorim v hermenevti?nem klju?u. Od tam moramo za?eti, od vsakega ?love?kega obrobja, od vsakega. ?e ne bomo za?eli od tam, se bomo zmotili. To je morda prvo ?i??enje misli, ki ga moramo opraviti.

Pandemija covid je okrepila in ?e bolj izpostavila dru?beno-ekonomske krivice, ki so ?e tako mo?no prizadele celotno Latinsko Ameriko, s ?e ve?jo ostrostjo pa reve?e.

Neenakostim in diskriminaciji, ki ve?ajo socialno razliko, so se pridru?ile te?ke razmere, v katerih so se zna?li bolniki in ?tevilne dru?ine, ki do?ivljajo ?ase negotovosti ter trpijo zaradi socialnih krivic. To postane o?itno, ko ugotovimo, da ne razpolagajo vsi s potrebnimi viri za sprejemanje osnovnih za??itnih ukrepov proti covid-19: varna streha, kjer lahko uvedejo socialno razdaljo, voda in sanitarni pripomo?ki, da bi lahko skrbeli za higieno in razku?evali okolje, zagotovljeno slu?bo, ki zagotavlja dostop do storitev, ?e navedemo samo najbolj nujne. Mislim, da moramo to res imeti pred o?mi, kajne? In biti moramo konkretni. Ne samo kot preventivni ukrep, kot sem rekel malo prej, ampak kot dejstva, ki nas morajo skrbeti. Imajo vsi varno streho? Imajo vsi dostop do vode? Imajo pripomo?ke za higieno in razku?evanje okolja? Imajo vsi zagotovljeno delo? Pandemija je na?e ?e prej obstoje?e ranljivosti naredila ?e bolj vidne.

V tem trenutku mislim tudi na  brate in sestre, ki poleg tega, da trpijo zaradi pandemije, z ?alostjo gledajo, da je ekosistem okoli njih v hudi nevarnosti zaradi gozdnih po?arov, ki uni?ujejo ?irna podro?ja kot sta Pantanal in Amazonija, ki sta plju?a Latinske Amerike in sveta.

Zavedamo se, da bomo uni?ujo?e u?inke pandemije ?e dolgo do?ivljali, predvsem v na?ih gospodarstvih, ki zahtevajo solidarno pozornost in ustvarjalne predloge za laj?anje bremena krize. V Bo?jem kraljestvu, ki se za?enja ?e v tem svetu, kruh pride do vseh in ga ?e ostaja, dru?bena organiziranost temelji na prispevanju, medsebojni podelitvi in razdeljevanju, ne na posedovanju, izklju?evanju in kopi?enju. Mislim, da bi morali ti dve trojki vsaj nekoliko dajati takt na?im mislim, kajne? V Bo?jem kraljestvu kruh pride do vseh in ga ?e ostaja, dru?bena organiziranost temelji na prispevanju, medsebojni podelitvi in razdeljevanju, ne na posedovanju, izklju?evanju in kopi?enju. Zato smo vi poklicani, osebno in kot skupnost, da svoje delo ali svoje poslanstvo opravljamo odgovorno, transparentno in po?teno.

Pandemija je pokazala najbolj?e in najslab?e v na?ih ljudstvih, pa tudi najbolj?e in najslab?e vsakega ?loveka. Sedaj je bolj kot kdaj koli potrebno pridobiti zavest o na?i skupni pripadnosti. Virus nas opominja, da je najbolj?i na?in, kako poskrbeti zase, v tem, da se nau?imo skrbeti za in za??ititi tiste, ki jih imamo ob sebi: zavest soseske, zavest ljudstva, zavest podro?ja, zavest skupnega doma. Vemo, da poleg pandemije covid-19 obstajajo ?e druge dru?bene stiske – pomanjkanje strehe, pomanjkanje zemlje in dela, trije slavni T (techo, tierra, trabajo) – ki slu?ijo kot pokazatelji in zahtevajo velikodu?no in takoj?njo pozornost.

Ob tej mra?ni panorami nas latinskoameri?ka ljudstva u?ijo, da so ljudstva z du?o, ki so se znala pogumno spoprijeti s krizami in so se znala ogla?ati z glasovi, ki so s klicanjem v pu??avi pripravila Gospodove poti (prim. Mr 1,3). Prosim vas, ne postimo si vzeti upanja! Pravi?nost kot pot solidarnosti je najbolj?i izraz ljubezni in bli?ine. Iz teh kriz lahko izidemo bolj?i, kakor so pri?ali toliki na?i bratje in sestre v vsakdanjem darovanju svojega ?ivljenja in v pobudah, ki jih je rodilo Bo?je ljudstvo.

Videli smo »delujo?o mo? Duha, ki se je izlila in oblikovala v pogumni in velikodu?ni predanosti« (Blagoslov »Urbi et Orbi«, 27. marca 2020). Tukaj se obra?am tudi na tiste, ki imajo politi?ne odgovornosti, in si dovolim ?e enkrat povabiti k rehabilitaciji politike, ki »je zelo visoka poklicanost, ena od najdragocenej?ih oblik ljubezni, ker i??e skupno dobro.« Kakor sem povedal v nedavni okro?nici Fratelli tutti (Vsi bratje): »Vsakega ?loveka prepoznati kot brata ali sestro in iskati dru?beno prijateljstvo, ki vklju?uje vse, ni zgolj utopija. Zahtevata odlo?itev in sposobnost, da najdemo u?inkovite poti, da zagotavljajo njuno resni?no mo?nost. Kakr?no koli prizadevanje v tej smeri postane vzvi?eno uresni?evanje ljubezni. Kajti posameznik lahko pomaga potrebnemu ?loveku, kadar pa se pridru?i drugim, da bi dal ?ivljenje dru?benim procesom bratstva in [dru?benim procesom] pravi?nosti za vse, vstopi na 'polje ?ir?e dobrodelnosti, politi?ne dobrodelnosti'. Gre za napredovanje proti dru?benemu in politi?nemu redu, katerih du?a bo dru?bena dobrodelnost« (?t. 180).

To od vseh nas, ki imamo vodilno vlogo, zahteva, da se nau?imo umetnosti sre?anja in da ne spodbujamo, ne podpiramo ali uporabljamo mehanizmov, ki iz te hude krize delajo volilno ali socialno orodje. Globina krize zahteva sorazmerno sposobnost politi?no-vodstvenega razreda, ki bo sposoben dvigniti pogled ter voditi in usmerjati legitimne razlike pri iskanju izvedljivih re?itev za na?a ljudstva. Edina stvar, ki jo dose?e jemanje ugleda drugega, je spodkopavanje mo?nosti za iskanje sporazumov, ki bi pomagali v na?ih skupnostih, predvsem pa za najbolj izklju?ene, ubla?iti u?inke pandemije. In v Latinski Ameriki, ne vem, ?e povsod, a v velikem delu Latinske Amerike imamo izjemno sposobnost za jemanje dobrega imena drugemu. Kdo pla?uje ceno za to jemanje dobrega imena? Pla?uje jo ljudstvo; napredujemo v jemanju dobrega imena v ?kodo najbolj revnih, v ?kodo ljudstva. ?as je, da se odlo?ilna poteza tistih, ki so jih njihova ljudstva izbrala, da bi jim vladali, postavi za slu?enje skupnemu dobremu, ne pa da bi skupno dobro slu?ilo njihovim interesom. Vsi poznamo dinamiko korupcije, ki gre v tej smeri. To velja tudi za mo?e in ?ene Cerkve; kajti ti znotraj Cerkve so prava gobavost, zaradi katerega se zboli in ki ubije evangelij.

Kon?no vas spodbujam, da gnani po lu?i evangelija skupaj z vsemi ljudmi dobre volje ?e naprej hodite iskat tiste, ki prosijo za pomo?, po zgledu usmiljenega Samarijana, ko objemate najslabotnej?e in gradite – to je zelo obrabljen izraz, a ga vseeno uporabljam – gradite novo civilizacijo, kajti »dobrega, kakor tudi ljubezni, pravi?nosti in solidarnosti ne dose?emo enkrat za vselej; vsak dan jih je treba osvojiti« (Fratelli tutti, ?t. 11).

Pred temi velikimi izzivi prosimo Gvadalupsko Marijo, da se na?a latinskoameri?ka zemlja ne »desmadre«, oziroma da ne izgubi spomina na svojo mater, da nam bo kriza, ki nas ?e zdale? ni lo?ila, pomagala, da si opomoremo in okrepimo zavest o tej skupnosti mesticev, zaradi katere smo bratje in otroci istega O?eta.

Dobro bo, ?e se ?e enkrat spomnimo, da je edinost bolj?a od konflikta. Naj nas njen pla??, pla?? Matere in ?ene, zavaruje kot eno samo ljudstvo, ki se bori za pravi?nost in lahko re?e: »Zavzel se je za svojega slu?abnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril na?im o?etom« (Lk 1,54-55). Najlep?a hvala.