SA国际传媒

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je med sre?anjem s skupnostjo Latinskoameri?kega kolegija zbrane duhovnike povabil, naj odprejo vrata svojega srca in tudi srca, naj podajo roko in povabijo druge, da storijo isto za ozdravitev na?ega sveta od velikega zla, ki ga je pandemija jasno pokazala. A najprej je spregovoril o za?etkih evangelizacije v Latinski Ameriki in bogati mesti?ki kulturi, ki ostaja pomembna tudi v dana?njem ?asu.

Razli?nost je del Cerkve

»?eprav je zgodovina lo?ila na?e narode, pa v njih ni mogla uni?iti korenin, ki jih povezujejo. Na tej osnovi je nastal Latinskoameri?ki kolegij, da bi namre? povezal vse krajevne Cerkve in jih isto?asno odprl za univerzalno Cerkev v Rimu.« Ta izku?nja ob?estva in odprtosti je po pape?evih besedah klic, kajti zgled mesticev, ki je Ameriko naredil veliko in ki ga ?ivi tudi skupnost kolegija, lahko prispeva k ozdravitvi sveta. »Evangelij in njegovo sporo?ilo sta prispela na na?e ozemlje preko ?love?kih sredstev, ne brez greha, a vsi vemo, da je milost premagala na?o slabotnost, njegova Beseda pa se je raz?irila v vsak koti?ek celine. Ljudstva in kulture so ga sprejele v bogato razli?nost oblik, ki jih ?e danes lahko kontempliramo in ki nas u?i, naj se ne bojimo razli?nosti, temve? razumemo, da ne moremo biti Cerkev brez razli?nosti ljudstev.« Do tega ?ude?a je pri?lo, ker so tako tisti, ki so prihajali, kot tisti, ki so jih sprejemali, bili zmo?ni odpreti srce in se niso zaprli za to, kar je drugi ponujal na ?love?ki, kulturni in verski ravni.

Zavrniti avtoreferen?nost

Pape? je izpostavil, da mesti?ke korenine izvirajo iz »srca, zmo?nega ljubiti drugega z ljubeznijo, ki je rodovitna oziroma pripravljena ustvariti nekaj novega, kar jo presega«. To pa predpostavlja, da se »zavrne lastno avtoreferen?nost«. Danes avtoreferencialni nacionalizmi, zaprti vase, po vsem svetu prepre?ujejo bratsko sre?anje narodov. »Od nas pa se zahteva,« je dodal Fran?i?ek, »da avtoreferen?nost zavrnemo in izhajamo iz svoje identitete ter tako ?irimo prejeti dar. To seme kraljestva, nikar v to ne dvomite, bo raslo in bo dalo za enega sto semen, ki ne bodo enaka, ampak bodo nepri?akovano razli?na in bogata.«

Bogata mesti?ka kultura danes

Danes se Latinoameri?ani nahajajo po vsem svetu in so prispevali k mnogim kr??anskim skupnostim. Cerkve Severne in Srednje Evrope ter celo na Vzhodu so v njih na?le novo vitalnost. Mnoga mesta, od Madrida do Koba, gore?e praznujejo Kristusa ?ude?ev in isto lahko re?emo za Na?o Gospo iz Guadalupa. »Bogata mesti?ka kultura, ki je omogo?ila evangelizacijo, se danes ponovno ka?e. Latinski narodi se med seboj in z drugimi narodi sre?ujejo zahvaljujo? dru?beni mobilnosti in ostalim sredstvom komunikacije in iz tega sre?anja tudi oni pridejo obogateni.«

Velikodu?no sejati Besedo in odpreti srce

Pape? se je obrnil na gojence kolegija in pokazal na njihovo vlogo: »V tem ?asu, na tem polju, ste poklicani sejati Besedo na velikodu?en na?in, brez predsodkov, kakor seje Bog, ki ne gleda na trdoto zemlje, ne na kamne ali brazde, ki ne puli ljuljke, da ne bi z njo izpulil tudi dobrega semena kraljestva. In na tem morata sloneti va?a formacija in va?a slu?ba, da odprete vrata svojega srca in srca tistih, ki vas poslu?ajo, da date roko in povabite druge, da z vami storijo isto za dobro vseh, da ozdravite ta svet od velikega zla, ki ga mu?i in ki ga je pandemija zelo kruto pokazala.« Fran?i?ek je zatem pojasnil tri konkretne to?ke delovanja, ki imajo dva elementa, osebnega in skupnostnega, ki se med seboj neogibno dopolnjujeta.

Odpreti vrata srca in src

Na prvem mestu je pomembno odpreti srce – svoje in drugih. »Zagotovo odpreti srce Gospodu, ki ne neha trkati na na?a vrata, da bi bival v nas. A odpreti ga tudi bratu, da ne bi pozabili, da svoj odnos z Bogom lahko z lahkoto ocenimo po tem, kako smo usmerjeni k bli?njemu. Ko odprete srce vsem, brez razlikovanja, zaradi Bo?je ljubezni, ustvarite prostor, kjer se Bog in bli?nji lahko sre?ata. Nikoli ne nehajte kazati to razpolo?ljivost, to odprtost: nikoli ne zaprite vrat nekomu, ki iz globine svojega srca ?eli, da bi lahko vstopil in se ?util sprejetega. Pomislite, da je Gospod, ki vas kli?e pod obla?ilom tistega reve?a, da bi sedeli vsi skupaj na njegovi gostiji,« je dejal sveti o?e in zbranim zastavil vpra?anji: »Kje se nahaja reve? v mojem ?ivljenju? Sem pozabil, od kod prihajam?«

Podati roko

Drugi poudarek, ki ga je naredil pape?, je bil: podati roko in povabiti druge, da storijo isto. »Gospod nas kli?e v duhovni?ko poklicanost, poslal vas je v to mesto Rim, da bi kon?ali formacijo, kajti On vedno ka?e ta na?rt ljubezni in slu?enja za vsakega med vami. Pastirji, ki so v skladu z Bo?jim srcem; pastirji, ki se posve?ajo skrbi za vernike, ki pasejo; pastirji, ki se ne bojijo ?rede, ki vodijo, ki oskrbujejo, ki vedno ho?ejo napredovati s svojim ljudstvom; pastirji, ki imajo pogum biti spredaj, na sredi in za ?redo. Spredaj, da bi vodili v primernem trenutku, sredi, da bi ?utili vonj ovac, in zadaj, da bi poskrbeli za tiste, ki ostajajo zadaj, in tudi zato, da v dolo?enih trenutkih pustijo ?redo, naj hodi sama, kajti ?reda voha, kje je mogo?e najti dobro pa?o, voditi tudi od zadaj.«

Fran?i?ek je nadaljeval, da vsak med zbranimi na avdienci zagotovo pozna veliko iniciativ in bi nedvomno z zavzetim delom lahko naredil veliko dobrega in pomagal mnogim osebam. »Vendar pa va?e poslanstvo ne bi bilo popolno, ?e bi se omejili samo na to,« je pripomnil in nadaljeval: »Na? trud mora biti tudi klic, mora zbrati ?redo, da se bo ?utila kot ljudstvo, ki je tudi poklicano podati se na pot in si prizadevati za vnaprej?nje kraljestvo, ?e tukaj na zemlji. To pa pomeni, da se ?utijo zdru?ene, odgovorne, potrebne, da obstaja prostor, kjer lahko sodelujejo. Boriti se proti kulturi odmetavanja – in lepo prostim, ne povzro?ajte klerikalizma, ki dela veliko ?kodo in ki je bolezen – boriti se proti socialnemu izlo?anju, boriti se proti nezaupanju in predsodkom iz rasnih, kulturnih ali verskih motivov, da bo tako ob?utenje bratstva prevladalo nad vsako razli?nostjo.«

Ozdraviti svet

Na tretjem mestu je pape? Fran?i?ek spregovoril ?e o zdravitvi sveta od velikega zla, ki ga trpin?i. »Pandemija nas je postavila pred veliko zlo, ki trpin?i na?o dru?bo. Razgalila ga je, lahko se ga dotaknemo z roko. Globalizacija je presegla meje, a ne misli in ne src. Virus se ?iri brez zavor, nismo zmo?ni dati skupnega odgovora. Svet ?e naprej zapira vrata, s tem pa zavra?a dialog, zavra?a sodelovanje, odklanja iskreno odprtost za skupno prizadevanje za dobro, ki bi doseglo vse brez razlik – to je duh sveta, tako se premika, tako deluje. Zdravilo za to zlo mora priti od spodaj, iz src in iz du?, ki vam bodo nekega dne zaupane, in mora priti s konkretnimi predlogi na podro?ju vzgoje, kateheze, socialnega dela, s predlogi, ki bodo zmo?ni spremeniti miselnost in odpreti prostore, da bi pozdravili to zlo in dali Bogu zdru?eno ljudstvo.« Pri tem je pape? izpostavil, da »globalizacija 'da'«, vendar kot polieder, »kjer vsako ljudstvo, vsak, ohrani svojo posebnost«.

Ob koncu govora se je sveti o?e obrnil ?e k Devici Mariji iz Guadalupa, zavetnici Latinske Amerike, naj jih podpira v njihovem upanju na tej poti, ki se odpira sredi ?love?kih negotovosti, da bodo lahko sledili Bo?jemu klicu tja, kamor jih bo Gospod poslal, in da bodo lahko pri?evalci ?love?kega bratstva, ki izvira iz enega vira, da so Bo?ji otroci.